• Danes je nov dan

    13. 5. 2020  |  Družba

    Vlada na družbenih omrežjih

    Janševa vlada je pretekli teden objavila poročilo o nabavi zaščitne opreme za boj proti koronavirusu. Ne preseneča, da je vsebina posvečena predvsem kritiziranju vlade Marjana Šarca in njenega odziva na izbruh. Poleg tega vlada ugotavlja, da sama ni kriva za nepravilnosti pri naročanju opreme, saj naj bi edine sporne pogodbe podpisal Ivan Gale.  Več

  • DK, STA

    13. 5. 2020  |  Družba

    Cobainova kitara za več kot milijon dolarjev

    Kitaro, na katero je Kurt Cobain igral na oddaji MTV Unplugged v New Yorku, bo avkcijska hiša Julien's Auction's ponudila na dražbi, ki bo potekala tudi na spletu, začela pa se bo 19. junija. Izklicna cena za elektro-akustično kitaro Martin D-18E iz leta 1959 bo milijon dolarjev. Zasedba Nirvana je v kultni oddaji MTV nastopila 18. novembra 1993, slabih pet mesecev preden je Cobain storil samomor. Več

  • Uredništvo

    13. 5. 2020  |  Družba

    »Ni vode na svetu, ki bi umila umazane roke nove desničarske vlade«

    "Želja, da ostanem zvesta sama sebi, kajti sebi sem prva avtoriteta, ki jo moram spoštovati. Če izgubim ugled, to ni tako pomembno. Ne smem pa izgubiti časti in dostojanstva. To, da si je treba roke umivati, bi si pa morala kot glavno nalogo zadati nova desničarska vlada. Ni vode na svetu, ki bi umila njihove umazane roke. Virus pride in gre, tako kot vsaka vlada, ampak koliko smradu pusti za sabo, je pa treba vprašati predsednika te aktualne vlade." Več

  • Uredništvo

    13. 5. 2020  |  Družba

    »Stanje normalnosti bo nastopilo šele, ko ga ne bo več treba omenjati«

    "V zadnjih tednih se je na družabnih omrežjih odvil napad na posameznico zaradi njene kritične družbeno-politične drže. Ker je zaposlena v Pritličju, se je posredno skušalo diskreditirati tudi sam prostor, kasneje pa tudi njegove obiskovalce_ke. Prav tako še odmeva nedavni primer policijsko-gasilske akcije prebarvanja 'spornega' grafita v mariborski Pekarni. Aprila so se iz zdravstvenega inšpektorata zglasili trikrat v Rogu in dvakrat na Metelkovi. Kljub temu, da so vsa klubska prizorišča zaprta, so bili uvedeni postopki o prekršku posameznikom_cam, ki so izvajali_e vzdrževalna dela. Več

  • IK, STA

    12. 5. 2020  |  Družba

    Ob dnevu medicinskih sester: »Epidemija dokazuje, da smo temelj zdravstvenega sistema«

    Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Več

  • Danes je nov dan

    12. 5. 2020  |  Družba

    Narave ne damo!

    Zdaj je že jasno, da je vlada v ''korona zakon'' poleg ukrepov za zajezitev epidemije vključila tudi nekatere člene, ki z blaženjem posledic epidemije nimajo nobene povezave. Tak je denimo 42. člen, ki v imenu "administrativnih razbremenitev" postavlja praktično nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Več

  • Oštro.si

    12. 5. 2020  |  Družba

    Na trend okužb ni vplivala le omejitev gibanja v občinah

    Krivulja okužb z novim koronavirusom se je obrnila navzdol dva tedna po tem, ko je vlada sprejela ukrep, s katerim je omejila gibanje v druge občine, je 22. aprila na Twitterju objavil Žan Mahnič, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. »Kdor tega ne vidi, je bodisi zlonameren bodisi podpornik nekaterih opozicijskih strank.« Več

  • Uredništvo

    12. 5. 2020  |  Družba

    Damjan Damjanovič: »Vsi smo prestrašeni«

    "Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja." Več

  • Uredništvo

    12. 5. 2020  |  Družba

    »Državi je jasno, da nikoli ne bo imela dovolj policistov, da vsem kršiteljem napiše kazni«

    "Epidemija je resnična. A ukrepi proti njej so ideološko pogojeni. Hešteg ostanidoma je v resnici simbol repatriarhalizacije družbe. Izjavi o hormonih in prepovedih stiskanja na klopcah sta simbolni točki zapiranja v lažno skupnost dveh, v nuklearno, po možnosti seveda heteroseksualno družino. Slepo pristajanje na prepoved dotikov, strasti, političnega in skupnega kot predpogoj za odpiranje družbe, gledališč in javnih dogodkov je pot, ki vodi v popolno individualizacijo in avtoritarnost. Državi je jasno, da nikoli ne bo imela dovolj policistov, da vsem kršiteljem napiše kazni - podobno kot nikoli ne bo imela dovolj zaporov, da vanje pomeče vse, ki si drznejo misliti drugačen svet. Zato rekrutirajo najnevarnejšega policista – tistega, ki ga vsak izmed nas lahko nosi v sebi. Zgolj od nas je torej odvisno, ali se bomo trendu avtoritarnosti uprli. Tam kjer delamo, živimo, ustvarjamo ali se rekreiramo." Več

  • Uredništvo

    12. 5. 2020  |  Družba

    »Antifašizem niti ni toliko politično stališče kot je načelno ali moralno stališče«

    "Fašizem sam na sebi nima vrednot. Ima prazne vrednote, poveličevanje nacije, naroda, države in seveda kult osebnosti, ki je popolnoma obvezen. Mogoče se nam ta zgodovina v tem trenutku ponavlja na bolj klovnovski način, vendar ne smemo pozabiti, da je tudi del javnosti v tridesetih letih Hitlerja zaznaval kot klovna. Na misel mi pride Charlie Chaplin s svojim znamenitim filmom. Nauk bi bil, da klovnov ne smemo nikoli podcenjevati." Več

  • Uredništvo

    12. 5. 2020  |  Družba

    Shod Narave ne damo danes ob 13.30 pred parlamentom

    Na Trgu republike v Ljubljani bo danes (torek, 12. maja) ob 13.30 potekal shod Narave ne damo. Gre za protest ob novem protikoronskem zakonu, ki je praktično izbrisal nevladne organizacije in varstvo okolja iz gradbenih postopkov, zdaj pa se ideja ministra Andreja Vizjaka širi tudi na vso ostalo zakonodajo. Zakonu o ohranjanju narave (ZON) grozi varovanju narave v Sloveniji. "Ob sprejetju amandmaja bi od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še štiri," opozarjajo organizatorji.  Več

  • Danes je nov dan

    11. 5. 2020  |  Družba

    Abecedarij svobode govora: odgovornost

    Ste opazili, da se za svobodo govora pogosto skrivajo največji bedaki? "Cigani so umazani. Pedri so bolni. Begunci kradejo. Svoboda govora!" Več

  • IK, STA

    11. 5. 2020  |  Družba

    Štrukelj pred odprtjem šol: »Ne gre le za vprašanje dodatnega plačila«

    Ob predvidenem odprtju vrtcev in šol čez dober teden se še vedno porajajo mnoga vprašanja, del učiteljev dvomi o izvedljivosti priporočil NIJZ, je za STA dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. Odprto je še tudi vprašanje obremenitev učiteljev in vzporednega izobraževanja na daljavo. Več

  • Uredništvo

    10. 5. 2020  |  Družba

    »Krizo še vedno lahko izkoristimo tako, da kapitalizmu nadenemo uzdo«

    "Z epidemijo koronavirusa, ki je družbe in kulture po vsem svetu poenotil v istih skrbeh, se je vzpostavil diskurz, da smo se prvič znašli v resnično globalno povezanem, do zadnjega atoma prepletenem svetu, v katerem nam vsem pretijo iste nevarnosti in iz katerega se države ne morejo izvzeti, tudi če bi se hotele. Mnogi si želimo, da dosedanje kapitalistične temelje globalizma prevrednotimo in utemeljimo na etičnih projektih, ki bi omogočali globalno poenotene odzive na epidemiološke in okoljske izzive. A od vseh teh lepih idej smo daleč kot še nikoli. Priča smo ideološkemu obratu v preteklost, nekam, takole na oko, med sredo 18. stoletja in prva desetletja 20. stoletja." Več

  • IK, STA

    9. 5. 2020  |  Družba

    V ponedeljek se končno vrača tudi javni potniški promet

    Javni potniški promet, ki je 16. marca zaradi epidemije koronavirusa začasno obstal, bo v ponedeljek ponovno stekel, je sklenila vlada. Pri tem bo treba upoštevati priporočila NIJZ, ki med drugim določajo uporabo mask, razkuževanje rok in vozila ter omejujejo število potnikov. Mednarodni potniški promet bo še naprej prepovedan. Več

  • Politik Janševega kova je absolutna javna osebnost, novinar pa ne

    V Društvu novinarjev Slovenije smo zgroženi ob odločitvi vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Mojce Šetinc Pašek zaradi žaljivega čivka Janeza Janše. Odločitev sodišča, pri kateri ugotavljamo odklon od ustaljene sodne prakse, ima nedvomno zastraševalni učinek za vse novinarje, ki so dnevno deležni osebnih žalitev, sramotenja in groženj na družbenih omrežjih, le zato, ker v skladu z etičnimi in profesionalnimi standardi opravljajo svoje delo. Več

  • Danes je nov dan

    9. 5. 2020  |  Družba

    Podatkovni kolonializem

    Ena od posledic 11. septembra 2001 je bila vzpostavitev agresivne in diskriminatorne politike nadzora. Če morda še lahko opravičimo kratkotrajne ukrepe, pa takšne prakse hitro postanejo del vsakdana ter omogočijo državam in korporacijam nadzorovanje državljanov – potrošnikov. Več

  • Uredništvo

    8. 5. 2020  |  Družba

    FOTO + VIDEO: V Ljubljani več kot 10.000 ljudi na največjem protivladnem protestu letos

    V središču Ljubljane je danes ob 19. uri (po neuradnih ocenah) več kot deset tisoč protestnikov na kolesih izražalo nasprotovanje številnim kadrovskim menjavam v represivnih in nadzornih institucijah, pritiskom na novinarje in medijsko svobodo, netransparentnim poslom, v katere se je ujela vlada in ki so na površje priplavali v zadnjih tednih, ter drugim spornim vladnim ukrepom, ki smo jim priča te dni. Udeleženci shoda vladi Janeza Janše očitajo, da izkorišča izredne razmere v času epidemije novega koronavirusa.  Več

  • Uredništvo

    8. 5. 2020  |  Družba

    FOTO: Policija se že pripravlja na današnje proteste

    Policija se že pripravlja na današnje protivladne proteste, ki so napovedani ob 19. uri. Že zdaj so namreč do polovice ogradili Trg republike pred parlamentom. Gre za podoben manever kot je to oblast storila leta 2012, ko so protesti odnesli drugo vlado Janeza Janše. Organizatorji sporočajo, da bodo protesti mirni in k upoštevanju pravil pozivajo tudi udeleženke in udeležence, obenem pa so se že odzvali s spremenjenim načrtom, ki riše kolesarsko pot po ulicah okoli parlamenta. Več

  • Izak Košir

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    »Gospa Erika«

    V oddaji Tarča na TV Slovenija so gostje in tudi gostja (politiki in političarka) voditeljico nagovarjali z »gospa Erika«. To je nenavadno, saj ima tudi ona kot vsi drugi priimek. V primerljivih pogovorno-informativnih oddajah ti politiki voditeljev ne nagovarjajo po imenu, denimo »gospod Slavko«, »gospod Uroš«, »gospod Igor«, pač pa s priimkom. Si predstavljate, da bi »gospa Erika« sprejela njihova pravila igre in začela tudi sama nagovarjati goste po imenu, denimo »gospod Zdravko«, »gospod Matej«, »gospa Jelka«? Povedno je tudi, da se je prav v tej oddaji ministru za obrambo Mateju Toninu zgodil lapsus, v katerem je dejal, da je »govoril z ženskami in ljudmi«. Več

  • Lara Paukovič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    Doma z Netflixom

    Pandemija covid-19 je hud udarec za vse panoge, ki so odvisne od gledalcev in obiskovalcev. Vse, kar imamo ta hip od gledališča, so spletni posnetki starih premier, nejasno pa ostaja, kdaj bomo spet lahko doživeli premiero kakšne predstave v živo. Tudi filmski studii z že posnetimi potencialnimi uspešnicami potrpežljivo čakajo na ponovno odprtje kinodvoran. Knjižno založništvo se je z zaprtjem knjigarn (v Italiji in na Hrvaškem, mimogrede, so jih že odprli) sicer poskušalo spoprijemati z dejavnejšim ponujanjem knjig na spletu, toda vsaj v Sloveniji karantena kljub vsemu ni prepričala ljudi, da bi začeli brati. »Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica,« je prejšnji teden za MMC RTV SLO povedal nekdanji urednik in profesor založniških študij dr. Miha Kovač. Namesto da bi ljudje na spletu kupovali knjige, na veliko kupujejo pripomočke za domači fitnes, še piše v članku – eden od spletnih ponudnikov, pri katerem je mogoče kupiti pripomočke za vadbo doma, je zaznal 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh. Več

  • Urbanizem v času socialnega distanciranja

    Nehvaležno je pisati o položaju, v katerem smo se znašli, v času, ko izhod iz njega in njegove dolgoročne posledice še zdaleč niso vidni. O novem koronavirusu in bolezni, ki jo povzroča, nekaj mesecev po izbruhu epidemije še vedno vemo premalo; statistike, interpretacije teh, modeli in projekcije se preveč razlikujejo in spreminjajo, da bi se nanje z gotovostjo zanesli. So pa ukrepi, sprejeti za zajezitev in upočasnjevanje širjenja epidemije, razgalili nekatere plati vsakdanjega življenja, ki jih sicer ne opazimo. Doživljamo nekakšen laboratorijski eksperiment, neizvedljiv v vsakdanjih razmerah. Socialno distanciranje je močno poseglo v medčloveške odnose, omejitve gibanja pa v našo mobilnost. Oba ukrepa sta spremenila dojemanje javnega prostora, ki je za nas postal večidel nedostopen. A spremenilo se je tudi dojemanje zasebnega prostora, doma, na katerega smo bili za daljše obdobje omejeni. Nekatere značilnosti slovenskega prostora, na primer razpršenost poselitve in zanašanje na osebne avtomobile, se ta čas zdijo celo prednost, čeprav v vsakdanjih razmerah veljajo za težavo. Vendar nas spoprijemanje z epidemijo ne sme zavesti, da so okoljske, prostorske, gospodarske in druge težave izginile. Življenje se bo prej ko slej vrnilo v prejšnje, čeravno spremenjene tirnice; z omilitvijo ukrepov se v to novo normalnost že postopoma vračamo. Več

  • Bor Pungerčič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    »Potrebo po redu, po lepem čutimo že ves čas. S tem si bivanje naredimo znosnejše.«

    Ko rečemo krajina, pravzaprav govorimo o nečem zelo kompleksnem. Za začetek bi mogoče najprej pojasnila, da za namene razumevanja in ravnanja – urejanja – delimo krajino v tri kategorije – naravno krajino, kulturno krajino in oblikovano krajino. Naravna krajina se razvija zgolj z naravnimi procesi, kulturna je ta, ki ste jo omenili, potem pa je tu še oblikovana krajina, ki nastaja z namenom, da bi nekaj sporočila. V tem smislu bi lahko rekli, da je človek krajino oblikoval, že preden je izumil orodje in preden se je začel ukvarjati s poljedelstvom. Še ko je bil lovec, je že puščal za sabo sledi, ki so bile povezane s transcendentnim – gomile. Prve gomile so bile kamnite. Kamen, zložen v gomilo, ni več kamen, temveč postane nekaj več, nekaj sporoča. Več

  • Vesna Teržan

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    Preobrazba kitajskih mest

    Že od druge polovice devetdesetih let Kitajska doživlja silovito gospodarsko rast. V teh 25 letih se je obseg kitajskega gospodarstva vsakih osem let podvojil in zdaj je drugo največje gospodarstvo za ameriškim, morda pa celo že prvo. Kitajska ima več kot 1,4 milijarde prebivalcev, ki živijo na velikanskem ozemlju 9,6 milijona kvadratnih kilometrov. In kot pravijo kitajski voditelji, je njihovo ljudstvo marljivo, ubogljivo in pogumno. Hkrati med vrsticami preberemo, da svojo delovno silo ponujajo svetu za mizerne mezde, to pa velike svetovne korporacije s pridom izrabljajo. Svet in Evropa sta zaradi pohlepa postala odvisna od Kitajske in tamkajšnje delovne sile in prav to se je silovito pokazalo v prvi polovici letošnjega leta. Predvsem pa je Kitajska finančno močna, po podatkih IMF je po kupni moči že leta 2014 prehitela ZDA. Moč je rasla postopoma, na primer že v prvih mesecih leta 2006 je vrednost naložb v gradbeništvo znašala 984 milijonov evrov, od takrat se le še povečuje. Povod za še večji razmah gradnje in vlaganja kapitala v »veliko« arhitekturo pa so bile olimpijske igre leta 2008 v Pekingu. Velike naložbe in to, da je na natečajih za ključne stavbe, namenjene pekinški olimpijadi, zmagalo kar nekaj pomembnih mednarodnih arhitekturnih birojev in slavnih arhitektov, so Kitajci šteli za »odpiranje v svet«, četudi so vsi morali imeti logistično in administrativno podporo domačih, kitajskih projektantskih birojev. Več

  • IK, STA

    7. 5. 2020  |  Družba

    Konfliktov v družini je v tem času več, prav tako tudi vlog za denarno pomoč 

    Zaradi posledic ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, ki se odražajo na vseh področjih življenja, imajo več dela tudi centri za socialno delo. Opažajo zlasti več vlog za denarno socialno pomoč, več pa je tudi konfliktov v družini, so povedali za STA. Na enotah Centra za socialno delo (CSD) Ljubljana se je povečalo število telefonskih klicev zaradi različnih stisk, predvsem pa stranke želijo informacije o oblikah gmotne pomoči, je pojasnila direktorica centra Anja Osojnik. Več

  • IK, STA

    7. 5. 2020  |  Družba

    V času pandemije novega koronavirusa rekordna prodaja orožja

    V ZDA je prodaja orožja aprila letos v primerjavi z aprilom lani poskočila za 71,3 odstotka. Agencije zvezne vlade ob tem ne morejo dohajati vlog za potrditev nakupov v trgovinah z orožjem. Prodaja orožja v ZDA se običajno poveča v volilnem letu, kot je letos. Tokrat se je povpraševanje po orožju povečalo tudi zaradi pandemije novega koronavirusa. Več

  • Danes je nov dan

    7. 5. 2020  |  Družba

    Spolno delo in pandemija

    Med prizadetimi delavci v času korona krize so bolj redko omenjeni spolni delavci, katerih življenja so s pandemijo in ukrepi za zajezitev še bolj ogrožena. Problematična je predvsem kriminalizacija spolnega dela, ki je z omejitvijo gibanja še toliko večja, in ki potiska spolne delavce v negotov in šibek položaj. Več

  • Uredništvo

    7. 5. 2020  |  Družba

    »Oblasti podalpsko idilo spreminjajo v nekakšen Twin Peaks, ki ga je režiral Mr. Bean«

    "Od kod naenkrat ta globalna pripravljenost, da se lotimo Covid-19? Da ne bo pomote! Podpiram, da se lotimo virusa, pa čeprav za ceno pomanjkanja objemov, gospodarske negotovosti, začasne konfinacije, medijske propagande, izpostavljenosti oblastem, ki podalpsko idilo spreminjajo v nekakšen Twin Peaks, ki ga je režiral Mr. Bean. Prav je, da rešujemo življenja!" Več

  • Peter Petrovčič

    6. 5. 2020  |  Družba

    Nizka prekuženost

    Danes so bili predstavljeni izsledki nacionalne raziskave o razširjenosti koronavirusa. Pričakovano so pokazali na nizko prekuženost in vlada, njeni politični in strokovni govorci so vsi poudarili nevarnost »drugega vala« oziroma, da nas »najhuje še čaka«, kot je dejal vladni govorec Jelko Kacin. Več

  • Danes je nov dan

    6. 5. 2020  |  Družba

    Narobe logika

    V marcu je v Ameriki delo izgubilo kar 43 000 zdravstvenih delavcev, kar je največji padec v posameznem mesecu v zadnjih 30 letih. Kako je možno, da služb v zdravstvu ni ogrozila niti finančna kriza leta 2008, jih je pa globalna pandemija, ko so naša življenja dobesedno odvisna od preobremenjeni zdravstveni delavcev? Več