• Danes je nov dan

    30. 9. 2020  |  Družba

    Kaj bo z ameriško demokracijo?

    Ob približevanju predsedniških volitev v ZDA lahko zaskrbljeno spremljamo vedno očitnejše namige Donalda Trumpa, da v primeru poraza ne namerava mirno predati oblasti. Trump s teorijami zarote o volilnih prevarah že vrsto let pripravlja teren za izpodbijanje legitimnosti volitev, trenutno pa je najbolj glasen v prepričanju, da mu bodo demokrati zmago ukradli z goljufijami pri glasovanju po pošti.  Več

  • DK, STA

    30. 9. 2020  |  Družba

    »Največje romsko naselje pri nas je zgled celotni Sloveniji«

    V Murski Soboti so predstavili monografijo Jožeka Horvata Muca z naslovom Pušča - največje romsko naselje v Sloveniji. Knjiga  govori o nastanku Pušče, ki je postala najbolj znano romsko naselje v Sloveniji, ter prizadevanjih za reševanje romske problematike na območju občine Murska Sobota. Po besedah avtorja je knjiga pomembna, ker gre za spoznavanje romske skupnosti, njene lokalne preteklosti znotraj večinskega naroda in raznovrstnosti življenjskega okolja v naselju na obrobju mesta. Več

  • DK, STA

    30. 9. 2020  |  Družba

    V zaščito živali, ki ljudem služijo za krzno ali zabavo

    Francoske oblasti so včeraj napovedale, da bodo v državi postopoma prepovedale farme za gojenje nork, kunam podobno žival z dragocenim krznom, znano tudi po imenih nerc, mink ali vidrica. Postopoma bodo prepovedali tudi uporabo divjih živali v potujočih cirkusih ter gojenje delfinov in kitov ubijalcev ali ork v ujetništvu. Več

  • Uredništvo

    30. 9. 2020  |  Družba

    »Z možem pri maši vedno nosiva masko«

    "Moramo se zavedati, da je zadeva zelo resna, po celem svetu, zato so ukrepi vlade zelo na mestu, le ljudje se jih ne držijo. Starši naj jih upoštevajo in otrokom razložijo, zakaj so potrebni. Jaz vlado in Janšo zelo podpiram, nekoč je bil moj učenec, a ljudje niso resni. Ukrepov se moramo striktno držati, midva z možem v trgovini in pri maši vedno nosiva masko, razkužujeva roke in se ne rokujeva." Več

  • Danes je nov dan

    29. 9. 2020  |  Družba

    Lahko zadušiš aktivista, ne moreš pa zadušiti aktivizma!

    Znano je, da je delo okoljskih aktivistov preganjano in zaradi tega mnogokrat nevarno. V lanskem letu je bilo ubitih kar 212 okoljskih aktivistov, največ v Južni Ameriki in Aziji. 40 % vseh žrtev so domorodni prebivalci, ki predstavljajo le 5 % svetovne populacije, a jih vplivi okoljske krize najbolj prizadanejo. Na Filipinih, ki so za okoljske aktiviste najbolj smrtonosni, je tovrstni aktivizem kriminaliziran. Na drugi strani skušajo v Kanadi v odločitve, ki so povezane s posegi v okolje in ohranjanjem narave, vključiti tudi domorodne prebivalce – čeprav jih hkrati označujejo za grožnjo nacionalni varnosti. Več

  • Želela sem vedeti, zakaj spet jaz

    Kar nekaj dni sem potrebovala, da na vabilo Piščalke napišem nekaj o zadnjem incidentu, ko je v avlo TV Slovenija prikorakal policist, da bi z mano in Mišo Molk opravil informativni razgovor zaradi neke, tudi po oceni policista, krivo podane kaznive prijave, da sva organizatorki protivladnih protestov. In to skupaj z Jašo Jenullom, ki ga mimogrede osebno ne poznam. Več

  • DK, STA

    29. 9. 2020  |  Družba

    Število izmenjav v prihajajočem študijskem letu občutno manjše

    Covid-19 je posegel tudi v izvedbo programov Erasmus+. Na Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ocenjujejo, da bo število letošnjih izmenjav približno za polovico manjše kot prejšnja leta. Mnogi študenti namreč izmenjave odpovedujejo ali jih načrtujejo prihodnje študijsko leto. Več

  • DK, STA

    28. 9. 2020  |  Družba

    Slovenski srednješolec osvojil zlato medaljo na mednarodni matematični olimpijadi

    Slovenski srednješolci so bili zelo uspešni na letošnji 61. mednarodni matematični olimpijadi, ki je zaradi pandemije potekala na daljavo. Dijak I. gimnazije v Celju Luka Horjak je za Slovenijo osvojil prvo zlato medaljo na matematičnih olimpijadah, so sporočili iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Horjak je med 616 tekmovalci osvojil 22. mesto, kar je po pojasnilih Gregorja Dolinarja iz društva izjemen uspeh, sploh za tako majhno državo, kot je Slovenija.  Več

  • DK, STA

    28. 9. 2020  |  Družba

    »Tekme v dvoranah dodatno tveganje«

    Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach, ki se je v nedeljo udeležil sklepnega dela svetovnega prvenstva v kolesarstvu v Imoli, je ocenil dogajanje, povezano z izvedbo poletnih olimpijskih iger v Tokiu, ki so jih zaradi pandemije novega koronavirusa prestavili za leto dni. Priznal je, da bodo dvoranski športi prinesli dodatno tveganje, kljub temu pa v krovni svetovni organizaciji za olimpijske športe ne razmišljajo, da bi vsa olimpijska tekmovanja izpeljali na prostem. Več

  • Danes je nov dan

    28. 9. 2020  |  Družba

    Živel trg prosti, dividend nikoli zadosti!

    Vlada je sporočila, da bo s koncem meseca prenehala regulirati cene pogonskih goriv izven avtocestnega križa. V imenu prostega trga, skladno z mantro o ponudbi in povpraševanju, bodo lahko sedaj podjetja, ki ponujajo gorivo, tudi prosto določala cene. Zagovorniki liberalizacije cen lajnasto ponavljajo, da bodo na trg vstopili tuji ponudniki, ki jih do sedaj ni bilo. Več

  • Kdor ne ve, ne more razumeti, kdor ne zna, ne more rešiti, in kdor laže, tudi krade

    Pred slabima dvema letoma, ko je bil na oblasti še Marjan Šarec, sem v intervjuju za Mladino opozorila, da se Slovenija zdi leva oaza med desnimi sosedami, bolj zato, ker je največja opozicijska stranka hkrati tudi najbolj skrajno desna, nacionalistična, celo rasistična. Danes ta ista stranka vodi vlado, vodi državo, odloča o ukrepih, s katerimi se rešujejo, uničujejo in končujejo življenja. Več

  • Uredništvo

    28. 9. 2020  |  Družba

    »Želijo sporočiti, da smo bili Slovenci kolaboranti fašizma in nacizma?«

    "Državniki celo častijo kolaboracijo in zanikajo slovenski partizanski odpor. Kot da delujejo po reku, kar so pogumni predniki z uporom priborili, bodo nasledniki hlapčevsko podarili. Gre za vprašanje identitete slovenskega naroda. Ali morda želijo sporočiti, da smo Slovenci bili kolaboranti fašizma in nacizma? Oprostite, ampak meni to ni v ponos. Identiteta slovenskega naroda temelji na uporu zoper vse tiste, ki so si želeli podjarmiti naš narod in razkosati našo domovino." Več

  • IK, STA

    27. 9. 2020  |  Družba

    Parada ponosa v Ljubljani: »Ne, nismo še na cilju«

    Na ljubljanskih ulicah se je včeraj odvila jubilejna, 20. Parada ponosa, prireditev, ki poziva k zagotavljanju pravic skupnosti LGBTIQ+. Tokrat so ob bok pravic skupnosti postavili pravice širše civilne družbe, ki so ogrožene, in pozvali k skupnemu boju različnih družbenih gibanj za demokratično in človekoljubno družbo. Več

  • Uredništvo

    27. 9. 2020  |  Družba

    »Nehali smo razumeti drug drugega«

    "V naši družbi smo preprosto nehali razumeti drug drugega. Razumem, da politika tega ne more početi – politika je pač igra, ki se med drugim igra s simulacijo dialoga, ki to ni, s polarizacijo in neprestanim napadanjem. A življenje je veliko več kot politika in družbo si delimo tudi z ljudmi, katerih stališča se nam zdijo včasih škodljiva. Brez razumevanja ne more priti do omilitve najgrozljivejših stališč in ideologij. Če bomo vsi sprejemali radikalno delitev, družba na koncu ne bo več znosna." Več

  • Uredništvo

    27. 9. 2020  |  Družba

    »Z razraščanjem neofašizma prihaja znova do nadzora nad ženskim telesom«

    "Zelo težko je govoriti, zakaj je tako, predvsem zato, ker ni ne družbene ne politične volje, da bi bilo drugače. Je pa veliko aktivističnih skupin in nevladnih organizacij, ki opozarjajo in se borijo, medtem ko kot družba še nismo pokazali dovolj zrelosti, da bi razumeli, da so pravice žensk človekove pravice. Hkrati z razraščanjem neofašizma in neokonservatizma prihaja znova do nadzora nad ženskim telesom, odločitvami, spolnostjo, vse se skuša potisniti nazaj v čas, ki naj bi bil že mimo, in to na račun ženske družbene skupine, ki bo tako v še slabšem položaju." Več

  • DK, STA

    26. 9. 2020  |  Družba

    Dvajset let Parade ponosa

    Danes bo v Ljubljani potekala 20. Parada ponosa. ki se bo začela že dopoldne na Stritarjevi ulici, ob 17. uri pa bo z Metelkove krenil protestni pohod udeležencev po ulicah središča Ljubljane. Na Trgu republike in Prešernovem trgu bodo sledili nagovori, zaključek pa bo z govori ob 19. uri na Metelkovi. V dveh desetletjih od protestnega shoda proti homofobiji v Ljubljani, ki velja za prvo Parado ponosa pri nas, so pripadniki skupnosti LGBTIQ+ uspeli izbojevati nekaj pravic. Še vedno pa niso enakopravni člani skupnosti pri nas, opozarja predsednica Društva Parada ponosa Ljubljana Simona Muršec. Na to bodo opozorili tudi na današnji paradi. Več

  • Uredništvo

    26. 9. 2020  |  Družba

    »Ne preseneča me, da odločevalci nimajo pojma o delovanju novinarstva«

    "Ne samo to, da odločevalci ne razumejo novinarstva, slabo jim gre tudi na področjih, na katerih delajo oziroma na katerih bi morali biti strokovnjaki. V zadnjih dneh in tednih, ko se spet soočamo s porastom okužb z novim koronavirusom, je bilo preveč nejasnih, celo nepravilnih navodil. Ne razumejo in ne poznajo lastnih navodil, niso jim jasne lastne politike, zato tudi ne zmorejo ljudem posredovati jasnih navodil. To, da niso sposobni svojega temeljnega dela dobro opraviti, gleda trenutno celotna Slovenija. Zato me tudi ne preseneča, da nimajo pojma o delovanju novinarstva v sodobnem svetu. Namesto da taki ljudje ne komentirajo področij, na katerih niso strokovnjaki, pri tem celo vztrajajo." Več

  • Danes je nov dan

    26. 9. 2020  |  Družba

    Obleka, da se ne vidi človeka

    Obrazne maske so postale stalnica. Namesto razpravljanja o njihovi koristnosti in iskanja razlogov za povečanje nezaupanja v znanost pa raje poglejmo še njihovo drugo funkcijo. Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2020  |  Družba

    Nagrajen tudi Mladinin Proglas

    V Festivalni dvorani v Ljubljani se je včeraj s podelitvijo prestižnih nagrad zaključil celoletni projekt WEBSI Spletni prvaki, ki ga je zaznamovala epidemija, a tudi rekordno število prijavljenih projektov. Kot Naj agencija je ponovno slavila Agencija 101, kot Naj naročnik pa podjetje A1, ki je s projektom Live shop v sodelovanju z DROM Agency postal tudi Generalni spletni prvak. Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2020  |  Družba

    Pred petkovim protestom: »Ta vlada dela za elite, bogate in kapital na račun delavk in delavcev!«

    Organizatorji protestov so sporočili, da bodo po Sloveniji tudi danes že tradicionalno potekali petkovi protivladni shodi. Ob tem so opozorili na nekaj zahtev in podatkov ter jih delili na družabnih omrežjih. "Ta vlada dela za elite, bogate in kapital na račun delavk in delavcev!" so zapisali v naslovu, nato pa navedli, da "primerjalno po raziskavah danes 40 odstotkov Slovencev zasluži manj kot leta 1980".  Več

  • DK, STA

    25. 9. 2020  |  Družba

    Protest mladih podnebnih aktivistov

    Pod okriljem pobude Petki za prihodnost mladi podnebni aktivisti danes po vsem svetu znova pripravljajo množične proteste. Gre za prvo takšno akcijo od izbruha pandemije novega koronavirusa. Proteste v središču Ljubljane napovedujejo tudi slovenski Mladi za podnebno pravičnost. Več

  • Izak Košir

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Tožba za 38 tisoč evrov

    Barbara Furjan, sestra pokojnega Blaža Furjana, je 17. septembra na Facebooku zapisala, da je na svoje ime prejela tožbo treh oseb, ki so se prepoznale v dokumentarnem filmu V imenu resnice, v katerem je tragična Blaževa zgodba opisana skozi oči pričevalcev in komentatorjev. Blaževa smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj nekateri viri trdijo, da 20-letnik, ki je leta 1997 služil vojaški rok v Vojašnici Staneta Rozmana, ni napravil samomora, temveč je bil umorjen. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Kavč epidemija

    Ko se je maja po dveh mesecih končala zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije in so se spet odprle tudi šole, so na nekaj več kot sto šolah še pred začetkom poletnih počitnic izvedli testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit. Rezultati, ki so jih predstavili v teh dneh, so po besedah vodje programa SLOfit dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport alarmantni. Ustavitev vseh šolskih in obšolskih športnih dejavnosti je povzročila drastičen upad gibalnih sposobnosti otrok. Več

  • Monika Weiss

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Izbris opomina na norost?

    V gradu Cmurek na Tratah v obmejni občini Šentilj, ki sodi med najstarejše in največje gradove v Sloveniji, je od leta 1956 deloval Zavod za duševno in živčno bolne. Leta 2004 ga je država zaprla zaradi spoznanja, da takšne ustanove niso primerne za bivanje. »To je bil prvi primer razpustitve velike ustanove v Sloveniji,« pravi dr. Sonja Bezjak, direktorica zavoda Muzej norosti Trate, katerega prostovoljci so prostore nekdanjega zavoda preuredili v muzej, kraj opominjanja na neprijetno dediščino. A zdaj želi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti grad prodati, neuradno avstrijskemu kupcu. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    »To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami« 

    Prvi val epidemije sta zaznamovala obračun z neposlušno stroko in medčloveška solidarnost, ob vnovičnem povečevanju števila okuženih pa so se v ospredje prerinile druge stvari. Stroka je vsaj na videz poenotena, toda ljudje so zaradi vmešavanja politike in utrujenosti od neprestane koronske pripravljenosti vse bolj skeptični do njenih priporočil, po družabnih omrežjih cvetijo alternativne razlage. Poudarjanje solidarnosti je zamenjalo sklicevanje na osebno svobodo. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Več posluha do narave

    Mariborčanka Natja Mrevlje je bila že kot otrok velika ljubiteljica živali, ob planinarjenju z očetom pa sta se postopoma razvijali tudi njena naklonjenost do narave in želja živeti v čim večjem sožitju z njo. Ni presenetljivo, da je danes ambasadorka projekta EkoBrain, platforme, namenjene ozaveščanju o problemih, ki pestijo naše okolje. Skupaj z ekipo, ki sodeluje pri projektu, želi ljudi opomniti na lepote našega planeta in živih bitij na njem ter jim približati problem onesnaževanja okolja. S pomočjo člankov in videovsebin nameravajo ozaveščati in učiti mirnejši način življenja, v katerem bo prostor za več posluha do narave. Predvsem se bo projekt osredotočal na mlade – otroke v vrtcih in osnovnih šolah bo med drugim naučil, zakaj ne ubijati čebel in kako pomembne so za našo prihodnost, jim pokazal, kako odgovorno ravnati z odpadki, ter jim razložil, zakaj ima vsako bitje pod soncem svojo vlogo v ekosistemu. Več

  • Bor Pungerčič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Ne spreminjamo prostorov, ampak pogled na svet

    Beatriz Colomina, znamenita španska arhitekturna zgodovinarka, v svoji knjigi »X-Ray Architecture» pravi: »Tuberkuloza je pomagala, da je moderna arhitektura postala moderna.« Danes, ko je modernistična estetika že zdavnaj postala del vsakdana, zlahka pozabimo, da je stara že več kot sto let. Nanjo gledamo kot na ikonični slog dvajsetega stoletja in jo v glavah povezujemo predvsem z obnovo po drugi svetovni vojni. Takrat je morda res doživela največji razmah in si prislužila ime, ki se je drži še danes – »International Style«, mednarodni slog. Več

  • Pokopališča, mesta mrtvih

    Obredno pokopavanje umrlih velja za enega od prvih znanilcev človeške kulture, grobna arhitektura in z njo povezani verski objekti pa so že od nastanka prvih civilizacij ena od najpomembnejših tem arhitekturnega ustvarjanja. Grobovi različnih vrst ter pokopališča kot prostori za pokopavanje umrlih sodijo med najstarejše ohranjene arhitekturne ureditve in nam veliko povejo o navadah in prepričanjih ljudi, ki so jih postavili, pa tudi o nekdanjih in današnjih družbenih odnosih. Poleg verskih dogem in družbenega statusa je na način pokopavanja vplivala tudi skrb za preprečitev skrunjenja in ropanja grobov, človeštvo pa je zgodaj spoznalo tudi higienske vidike umeščanja pokopališča v naselja ali ob njih, pri čemer pa lahko že govorimo o prostorski problematiki oziroma urbanizmu. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Janez Zalaznik

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Ko arhitekta izzove teren

    Na zahodu Slovenije, kjer pokrajina prehaja v Furlansko nižino, leži od vetra in sonca izklesana vinorodna Vipavska dolina. Nad njo se dviguje Nanoška planota, ki prehaja v rob Trnovskega gozda, od Krasa pa dolino ločujejo Vipavski griči. Submediteransko podnebje, ki z nenehnim menjavanjem toplo-vlažnega jugozahodnega vetra, imenujejo ga mornik, in mrzle severovzhodne burje, ki zapiha s Trnovske planote, daje dolini svojstven pečat. Več

  • »Živeti Jugoslavijo«

    Arhitekt Mirza Vranjaković ima v pisarni v Charlottenburgu, četrti za petičneže v Berlinu, dve fotografiji. Več