»Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«

V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev. Več

Ključen je najboljši interes otroka

Že tako je težko biti oče ali mama, saj vsako obdobje postavlja starševstvu svoje izzive. Tudi težke. A kako živeti in skrbeti za otroke, da bi sebi in njim zagotovili kakovostno življenje v času »novega virusa«? Več

»S koronavirusom je drugače kot s Titovo smrtjo«

Na Ljubljanskem gradu bodo ob 18. uri odprli razstavo devetih fotoreporterjev časopisne hiše Delo z naslovom Co(u)vid: Podobe nove realnosti. Kot je sporočil fotoreporter Dela Voranc Vogel, razstavljajo fotografije na temo koronavirusa, karantene in ostalih dogodkov, povezanih z nenavadnimi preteklimi meseci. Več

Dostop do interneta je človekova pravica

Od volitev naprej je v Belorusiji vedno manj interneta. Lukašenko je v ponedeljek sicer povedal, da je za izpad interneta kriva tuja sila, vendar strokovnjaki z NetBlocks (organizacije, ki spremlja dostopnost interneta po svetu) zavračajo njegove trditve. Več

Mladi podvrženi prekarnim oblikam zaposlitve

Danes je mednarodni dan mladih. Združeni narodi so ga razglasili leta 1999 z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in da se opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi. Tokratna tema je vključevanje mladih odločevalske procese za skupno svetovno delovanje. Več

Osem religij pod isto streho

V novi dunajski soseski Seestadt Aspern bodo do leta 2022 zgradili Kampus religij, kjer bo na enem mestu združenih osem različnih verskih skupnosti. Na 10.000 kvadratnih metrih zemljišča, ki ga je podarilo mesto Dunaj, bodo stali verski prostori, izobraževalne ustanove in skupni prostori za druženje različno verujočih. Več

Nocoj bodo deževali utrinki

Danes ponoči bo možno opazovati številne utrinke, za katere se zdi, da prihajajo zgolj z ene smeri neba. Gre za t. i. meteorski roj Perzeidov, ki izhajajo iz ozvezdja Perzej. Utrinki bodo najbolj vidni na območjih brez umetne razsvetljave in sicer v prvi polovici noči, ko jih še ne bo zasenčila Luna, je povedal astronom Andrej Guštin. Več

Beli rešitelji

Pred kratkim se je s poravnavo zaključilo sojenje ameriški misijonarki Renee Bach, ki je v Ugandi vodila otroški zdravstveni center – brez medicinskega znanja, le z "božjo pomočjo". V njeni oskrbi je umrlo več kot 100 otrok, s plačilom in brez priznanja krivde pa se je verjetno zanjo zadeva končala. Več

V Sloveniji še vedno kraljujeta Marija in Franc

Med sto najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji v zadnjem desetletju se je pojavilo osem novih imen, med ženskimi pa sedem. Med t15 novimi imeni sta v tem času doživeli največji vzpon imeni Julija in Lovro. Na vrhu še vedno kraljujeta Marija in Franc, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Več

V slovo Želku Peliconu

Med rokami skrbnih bolniških sester v Vse-enost Niča se je zjutraj 10. avgusta 2020 izvila velika človeškost tovariša Peca KUD-ovega. Ni si želel groba, preziral je slavo in denar, v KUD-u France Prešeren se je 30 let razdajal kulturnim druženjem in tistemu Jutri, ki mu bo sledil tudi Pojutrišnjik. Več

Eksplozivna revolucija

Manj kot teden dni je minilo od eksplozije v Beirutu in ulice libanonskega glavnega mesta so že prežete s solzivcem. Množice protestnikov zahtevajo takojšen odstop vlade, saj nesrečno katastrofo vidijo kot simptom pokvarjenosti politične elite.  Več

»Ko si javna oseba, te ljudje hitro opredelijo kot levega ali desnega«

"Ne, ne, ne, tega ne znam. Vedno pravim, da bi tisto, kar znam, rad delal – in to je v nogometu. V življenju sem se srečal in rokoval s številnimi domačimi in tujimi politiki, tako z desnega kot levega političnega pola. V čast mi je pozdraviti kakšnega predsednika ali premierja, ne glede na to, ali je levičar ali desničar. Ljudi, vključno s športniki in politiki, ne delim na leve in desne, ampak na dobre in slabe. Ko si javna oseba, te ljudje hitro opredelijo kot levega ali desnega. Tega nočem – sem športnik in to želim tudi ostati. Politika me ne zanima, sem povsem apolitičen človek." Več

»Če bi že januarja nosili maske, bi lahko pandemijo v Evropi popolnoma preprečili«

"Če bi recimo že januaja nosili maske univerzalno, potem bi lahko pandemijo v Evropi popolnoma tudi preprečili. Na žalost je Svetovna zdravstvena organizacija zelo pozno to priporočila, bilo je veliko pomislekov, sedaja pa imamo dovolj podatkov, ki kažejo, da so nujno potrebne." Več

Abecedarij svobode govora: manira

V javnem prostoru smo vsak dan bombardirani z rasizmom, seksizmom, nesramnostmi, opolzkostmi in ostalimi sovražnostmi. Ko beremo anonimne komentarje na spletu – ali Twitter objave predsednika ZDA –, se zdi, da je svoboda govora le še pravica užaliti. Med bojem proti sovražnemu govoru je levica pristala, da je njena primarna zahteva civiliziran in kulturen govor. Sentimentalno pogrešamo Clintona, celo Busha in se spominjamo, kako korektna je bila pravzaprav Ljudmila Novak.  Več

RTV Slovenija po številu ur lastnega programa v evropskem vrhu

Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) v analizi zaposlenih in primerjavi z drugimi tovrstnimi ustanovami ugotavljajo, da so po številu ur proizvedenega lastnega programa na zaposlenega v evropskem vrhu. Kot so navedli za STA, skoraj tri četrtine programa predstavlja lastna produkcija, število zaposlenih pa se v zadnjih letih znižuje in je letos okoli 2250. Več

Kako bo jeseni potekal šolski pouk?

Ljubljana, 8. avgusta - Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je za STA dejala, da je še prezgodaj napovedovati, po katerem od predvidenih scenarijev se bo jeseni začel pouk, saj se bodo verjetno epidemiološke razmere še spreminjale. Upa pa, da bodo po šolah uspeli individualno omejevati izbruhe, da ne bi bilo treba povsod spreminjati poteka pouka. Več

»V prvi vrsti bi bilo smiselno precepiti ljudi v zdravstvu, oskrbi starejših in policiji«

"V prvi vrsti bi bilo smiselno precepiti ljudi, ki so v prvih bojnih vrstah – v zdravstvu, oskrbi starejših, policiji. Če bo cepivo učinkovito tudi pri starejših, je smiselno čim prej precepiti ta del populacije. Če bo cepivo pri teh skupinah manj učinkovito, kot je to pri gripi, pa je bistveno, da se precepijo vsi tisti, ki z ranljivimi populacijami prihajajo v stik." Več

FOTO: Protivladni protesti in skrb za stanovalce domov za starejše

Petkovi protivladni protesti so bili znova najbolj množično obiskani v prestolnici, kjer so tokrat v ospredje postavili skrb za stanovalce domov za starejše ob pojavu okužbe z novim koronavirusom. Izrazili so nasprotovanje namestitvam starejših v zabojnike. Več

Tradicionalna pravica do nasilja

Poljski pravosodni minister Ziobro je pretekli teden napovedal predlog odstopa od Istanbulske konvencije, ki jo je označil za “feministični izum, ki želi upravičiti homoseksualno ideologijo" in ogroža “tradicionalne družinske vrednote”.  Ziobrova poteza je konsistentna z delovanjem nedavno ponovno izvoljenega odprto homofobnega predsednika Andžeja Dude, ki je odgovoren za razmah gonje nad LGBT+ skupnostjo na Poljskem. Več

Današnji petkov protivladni protest za dostojno življenje starejših

Organizatorji protestov sporočajo, da bo tudi danes že tradicionalno potekal petkov protivladni protest. Zbor je napovedan za ob 19. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Šestnajsti zaporedni protest bo poleg odstopa vlade tokrat zahteval boj za dostojno življenje starejših.  Več

Proglas za spremembe

Tema Proglasa je bila SPREMEMBE, udeleženci pa so bili študentke in študentje ALUO, smer Oblikovanje vizualnih komunikacij, ter študentke in študentje Filozofske fakultete, smer Filozofija. Mentorji so bili Boštjan Botas Kenda in Emil Kozole (ALUO), Janko Lozar Mrevlje (FF) in Robert Botteri (Mladina). Štirje prispevki bodo objavljeni v tiskani izdaji Mladine, drugi na spletni strani v rubriki Proglas. Več

In vendarle se okužijo

Bliža se začetek novega šolskega leta, še vedno pa ni jasno, kakšna ureditev bo veljala za slovenske otroke, ko se bodo vrnili v šolo. Šole smo spomladi zaprli, ker smo zaradi izkušenj z gripo in drugimi okužbami dihal sklepali, da otroci sodijo med glavne nosilce širjenja okužb med prebivalstvom. Do zdaj je večina raziskav kazala, da so manj dojemljivi za okužbo z novim koronavirusom in da ga, tudi če se z njim okužijo, le redko širijo. V zadnjih tednih pa so bili objavljeni izsledki nekaj raziskav, ki temu nasprotujejo. Več

Enakopravnost

Equality (enakopravnost). Black Lives Matter (življenje temnopoltih šteje). I Can’t Breathe (ne morem dihati). Freedom (svoboda). How Many More (koliko še). Enough (dovolj). Takšna in podobna sporočila v podporo gibanju Black Lives Matter (BLM) na dresih nosijo košarkarji 22 moštev iz lige NBA. Med njimi sta tudi Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, in Miami Heat, moštvo Gorana Dragića. Igralci so lahko sami izbrali, katerega izmed 29 sloganov bodo nosili na dresu, zato imajo košarkarji v posameznem moštvu na dresih različne besede. Toda košarkarji Dončićevega moštva Dallas Mavericks so se odločili, da bodo svoja prizadevanja za rasno pravičnost izkazali tudi tako, da se bodo poenotili in na dresu vsi nosili isto besedo: equality (enakopravnost). Vsak neameriški igralec njihovega moštva je dobil možnost, da jo prevede v svoj materni jezik – za to so se odločili Dončić, Latvijec Kristaps Porzingis, Portoričan J. J. Barea in Nemec Maxi Kleber. Tako Dončić nekaj prvih pokoronskih tekem sezone igra s slovensko besedo ’enakopravnost’ na hrbtni strani dresa, ki je zamenjala njegov priimek – če se bo odločil, da slogan obdrži tudi v nadaljevanju, pa bo zapisana pod njegovim priimkom in njegovo številko 77. Več

Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!« Več

Dom starejših Hrastnik: Izpoved prostovoljca

Vse je stvar politične odločitve. Družba o sebi največ pove z načinom, kako skrbi za najšibkejše. Za otroke, revne, bolne in stare. En dan sem preživel kot prostovoljec med zaposlenimi v Domu starejših Hrastnik. Prostovoljec, drugih ljudi ni. »Imaš kaj časa?« Marko Funkl je hrastniški župan, kot aktivista sva doslej skupaj bila bitke na mnogih frontah. V teh časih se slišiva vsak dan, poroča mi o številkah in stanju v domu starejših, jaz pa njemu o svojih pobudah in kritikah na račun neučinkovitosti vlade. V pomoč sem ponudil tudi svoje roke in včeraj me je pozval, naj pridem kot prostovoljec pomagat v dom, prestavljali bodo pohištvo, saj morajo opraviti neko selitev. O podrobnostih nisem spraševal, rekrutiral sem še par prijateljevih rok in sva šla. Več

»Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«

Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju. Več

»Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo. Več

Vodna shramba

Slovenska obala je v teh dneh spet polna turistov. Poraba pitne vode je tako kot vsako leto v poletnih mesecih povečana. Razpoložljivost vode pa je tako kot vsako leto v poletnih mesecih zmanjšana. Reka Rižana, glavni vodni vir za rižanski vodovod, ki napaja vse štiri obalne občine, zmore zadovoljiti le približno tretjino potreb. Več kot polovica porabljene vode v teh dneh pride od drugod – iz kraškega vodovoda in Hrvaške. Več

Muskovi kiborgi

Ambiciozne vizije Elona Muska – prvega moža podjetja Tesla, »ki želi umreti na Marsu, a ne ob pristanku« – ne poznajo meja. Po njegovi zaslugi bo morda človeštvo prebivalo na Marsu, avtomobili ne bodo več potrebovali voznikov, hromi bodo shodili, slepi bodo spregledali, skratka: Musk bo človeštvo odrešil trpljenja. Ali pa ne. Pri njegovih napovedih revolucionarnih tehnoloških inovacij nikoli ni povsem jasno, ali gre za pretirano podjetne, prazne obljube, ali pa za načrte z dejanskimi zmožnostmi za uresničitev. Ena takšnih napovedi, pri kateri smo lahko precej skeptični, je tehnologija, ki jo razvija Muskovo podjetje Neuralink. Gre za nevrotehnološko podjetje, v katero je Musk vložil 100 milijonov ameriških dolarjev, njegovo poslanstvo pa je že vse od ustanovitve leta 2016 zavito v oblak skrivnosti. Prejšnji teden ga je Musk – vsaj delno – predstavil javnosti, nadaljnje podrobnosti sledijo konec meseca. V grobem naj bi šlo za napredni vsadek v naših možganih oziroma, po Muskovih besedah, za »vmesnik med možgani in računalnikom, ki bo človeku omogočal, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco«. Več

Digitalna prostitucija

Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji. Več