• Staš Zgonik

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Vsemogočni ketoni

    V nedeljo se bo po treh tednih končala kolesarska dirka po Franciji. Ena ključnih nalog tekmovalcev na eni najtežjih športnih preizkušenj je neprestana skrb za ustrezen vnos energije, da lahko telo sploh prenese vse napore. Do zdaj so se kolesarji zanašali predvsem na ogljikove hidrate, v glavnem na sladkor v vseh mogočih oblikah. Po novem imajo še eno, za zdaj nekoliko bolj skrito orožje. O njem je v podkastu, v katerem komentira dirko po Franciji, spregovoril padli kolesarski prvak Lance Armstrong. Več

  • Lara Paukovič

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Osamljena debela barbika

    Lutka Barbie je letos praznovala 60. rojstni dan. Odkar je prva barbika, ki jo je Američanka Ruth Handler zasnovala na podlagi kartonastih lutk, s katerimi se je igrala njena hči Barbara, ugledala luč sveta, se je marsikaj spremenilo. Več

  • Staš Zgonik

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Žejna Obala

    Čeprav je Slovenija zelo bogata z vodo, imamo je 17 tisoč kubičnih metrov na prebivalca, kar ustreza štirim olimpijskim bazenom, je ta zaradi geografske raznolikosti naše države neenakomerno porazdeljena. In najbolj prikrajšani so prav na Obali. Več

  • Vasja Jager

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Cerkveni hotelirji

    Tudi letos so slovenske turistične destinacije preplavile trume obiskovalcev. Še pred začetkom uradne sezone, maja, so po podatkih Statističnega urada turistični nastanitveni obrati zabeležili več kot 500.000 prihodov in nad 1,1 milijona prenočitev, večinoma gostov iz tujine, zlasti iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije. Posebej velik je naval na gorske občine, ki so skupaj ustvarile skoraj četrtino vseh prenočitev. O novi rekordni turistični sezoni tako znova poročajo z Bleda, kjer je bilo junija osem odstotkov več prenočitev kot lani, število postelj, ki so na voljo gostom, pa je že preseglo število prebivalcev. Med podjetneži, ki si ob tem manejo roke, pa so tudi katoliški duhovniki. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Margarethe von Trotta: Po padcu Berlinskega zidu smo priborjeno svobodo spremenili v zabavo. Napaka.

    Margarethe von Trotta (1942) velja za najboljšo nemško povojno filmsko režiserko, v svetu pa za vodilno feministično ustvarjalko. Poklicno pot je začela kot igralka v nekaterih zdaj že legendarnih nemških filmih tako imenovanega novega vala, nato pa se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi sama poskusila v režiji in pisanju scenarijev. Posnela je skoraj dvajset celovečernih filmov, za katere je prejela najpomembnejše filmske nagrade. Iz njenega opusa smo si v Sloveniji nazadnje ogledali film o filozofinji Hanni Arendt in njenem delu o Adolfu Eichmannu. Z Margarethe von Trotta smo se pogovarjali v Gorici, kjer so ji na Filmskem festivalu Sergia Amideija podelili nagrado za življenjsko delo. Prejela jo je, ker je s filmskim delom dokazala, »da si prizadeva za inovacije v vsebini in pri poglabljanju aktualnih tem, s še posebnim poudarkom na ženskih likih na podlagi analize njihovih globokih psihičnih vzgibov,« je zapisala žirija. Več

  • Preganjavica

    Če uporabljate družabna omrežja, ste te dni brez dvoma zasledili mnogo fotografskih manipulacij, v katerih naj bi bili vaši prijatelji (oziroma ljudje, ki jim sledite na spletu) videti kot starčki, a pravzaprav so videti kot počlovečen skrotum. #faceappchalange, spletni »izziv«, pri katerem v aplikacijo FaceApp naložimo svoj selfi, aplikacija pa naš obraz v nekaj trenutkih umetno postara za kakšnih štirideset let – tako da nam z digitalno obdelavo zguba kožo in posivi pričesko –, je iz nekega razloga čez noč postal viralna uspešnica. Verjetno zato, ker nas iskreno zanima, kako bi bili – po interpretaciji neke prismuknjene aplikacije – videti stari in zgubani, predvsem pa zato, ker si s spletno objavo ostarele različice samih sebe zagotovimo zajetno število lajkov. Več

  • Darja Kocbek

    25. 7. 2019  |  Družba

    Čudovite novice, ki so v resnici grozne

    »TO JE ČUDOVITO!« so novinarji Fox 5 DC označili zgodbo o dveletnem invalidu Loganu Mooru, ki mu starši niso mogli kupiti hojice, zato so jo zanj naredili zaposleni v trgovini Home Depot. Televizijska hiša CNN je objavila podobno zgodbo o dveletnem dečku Cillianu Jacksonu, ki zaradi genetske napake ne more hoditi, starši pa mu ne morejo plačati terapije. Učenci šole za robotiko so mu zato naredili »prilagojen avtomobil«. Več

  • Danes je nov dan

    25. 7. 2019  |  Družba

    Ekološka cena vojske

    Ko govorimo (oz. bolj beremo) o okoljski katastrofi, ki prihaja, jo osmišljamo s številkami, ki opisujejo toplogredne izpuste držav sveta. Že v Kjotskem protokolu so se države zavezale, da bodo poročale o svojih izpustih, vendar so iz poročil izpadli največji svetovni onesnaževalci – vojaki in vojakinje nacionalnih obrambnih sil. Več

  • Danes je nov dan

    24. 7. 2019  |  Družba

    Temni oblaki nad Jadranom

    Da so cene na Jadranu pretirane, je znano. Da so naši južni sosedje precej neuspešni pri razvoju turistične infrastrukture, tudi. Da bo letošnji julij na Hrvaškem prespalo šest odstotkov manj turistov kot lani, torej ne preseneča. Preseneča pa, s kakšno privoščljivostjo to spremljajo slovenski mediji. Več

  • Darja Kocbek

    22. 7. 2019  |  Družba

    Škodljivost neformalnih pogovorov z novinarji 

    Eden najbolj škodljivih načinov, s katerimi tehnološka podjetja iz Silicijeve doline nadzirajo, katere informacije pridejo v javnost, ni prav nič tehnološki. Namesto da bi novinarjem dajali uradne informacije, jih vabijo na neformalne (background) pogovore, na portalu Columbia Journalism Review opozarja Brian Merchant. Vsi pogovori, ki jih je letos imel s predstavniki petih največjih tehnoloških podjetij, so bili neformalni.  Več

  • Danes je nov dan

    19. 7. 2019  |  Družba

    Voda za kolesarje

    Julij obeležuje največja kolesarska dirka, francoska pentlja Tour de France. Priljubljenost dirke je tudi v naših krajih precejšnja. Lani je predsednik države orgazmično tvital ob uspehih Primoža Rogliča, letos pa ob njegovi odsotnosti v ospredje postavlja svojo ljubezen do športnega načina življenja in spremljanja športnih tekmovanj v neposrednem prenosu. Več

  • Vasja Jager

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

    Boj za duše

    Recimo, da ste nedavno začutili, da ste v duševni krizi. Morda se vam je zgodilo kaj usodnega, nemara ste pregoreli ali pa ste tesnobni, lahko pa, da ste se šele zdaj zavedeli podzavestnih vzorcev, ki vam spodjedajo življenje. Skratka, spoznali ste, da tako ne želite več živeti in da potrebujete pomoč, pa ste se končno odločili, da boste šli na psihoterapijo. In kaj boste storili? Če ni prehudo in niste nevarni sebi in okolici, skoraj zagotovo ne boste šli k zdravniku, temveč boste rešitev poiskali na spletu. Kjer boste naleteli na nepregledno množico posameznikov in posameznic, ki oglašujejo najrazličnejše metode zdravljenja duševnih stisk. Morda boste med njimi izbrali tistega, ki je nedavno na vas naredil vtis v kakšni pogovorni oddaji. Mogoče se boste odločili za tistega, ki vam v najkrajšem času jamči najbolj bombastičen uspeh. Nemara pa boste šli k tistemu, pri katerem vas pritegne že spletna stran, ob kateri boste začutili, da ste prišli na pravi naslov. V vsakem primeru boste skoraj zagotovo pristali na kavču človeka, ki za brskanje po vaši duševnosti nima formalno zahtevane izobrazbe. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

    Razstava težkih kovin

    Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnji teden objavilo težko pričakovane izsledke nove analize onesnaženja na območju nekdanjega odkopa Drtija v bližini Moravč, ki ga upravlja družba Termit in za katero lokalna civilna iniciativa in župan Milan Balažic trdita, da gre za ekološko bombo, ki ogroža zdravje prebivalstva. Analizo je, da bi pomiril razburjene krajane, naročil še prejšnji okoljski minister Jure Leben. Več

  • Staš Zgonik

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

    Ljubljana, najbolj pregreto mesto na svetu?

    Najvišje dnevne temperature bodo julija 2050 v Ljubljani za osem stopinj višje v primerjavi s povprečjem obdobja med letoma 1970 in 2000. Tako v članku v znanstveni reviji PloS One, objavljenem prejšnji teden, trdijo raziskovalci s švicarske tehniške univerze ETH. Da bi jasno in razumljivo predstavili podnebne spremembe, ki nas čakajo, so se odločili analizirati pričakovane spremembe podnebja v 520 največjih svetovnih mestih in prestolnicah. Več

  • Neža Oder, STA

    18. 7. 2019  |  Družba

    Odsotnost "da" pomeni "ne"

    Ob pripravi morebitnih sprememb kazenskega zakonika bo ministrstvo za pravosodje preverilo tudi ustreznost ureditve kazenskega dejanja posilstva. Predlogi rešitev naj bi bili oblikovani še letos, a pred spremembami je potrebna temeljita analiza področja, opozarjajo na ministrstvu. V teh okvirih zato načrtujejo analizo kazenskih zadev, pravnomočno zaključenih v kazenskem postopku, predvsem tistih v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe.  Več

  • Danes je nov dan

    18. 7. 2019  |  Družba

    Berlin za zgled

    Senat progresivne nemške prestolnice je prejšnji mesec sprejel zakon, ki prepoveduje dvig najemnin 1,5 milijona stanovanj za obdobje 5 let. Deželna vlada je zdaj, po desetletjih privatizacije, od privatne nepremičninske družbe Deutche Wohnen odkupila 670 stanovanj na znameniti Karl-Marx-Allee (da, cenimo simboliko!).  Več

  • Neža Oder

    17. 7. 2019  |  Družba

    Svet po meri moških

    Primer: formula za določitev standardne pisarniške temperature je bila razvita v šestdesetih letih in za izhodišče jemlje srčni utrip v mirovanju povprečnega človeka. A nedavna nizozemska študija ugotavlja, da je utrip mlade ženske, ki opravlja lažje pisarniško delo, bistveno nižji od standardne vrednosti za moške, ki opravljajo isto dejavnost. Formula lahko stopnjo ženskega utripa preceni tudi do 35 odstotkov, kar pomeni, da so današnje pisarne v povprečju lahko tudi do pet stopinj prehladne za ženske.  Več

  • Danes je nov dan

    17. 7. 2019  |  Družba

    Dokler bo ŠOS upravljala s študentskim denarjem, ne bo bistvenih sprememb

    V četrtek so poslanci z 88 glasovi potrdili zadnji popravek k noveli Zakona o skupnosti študentov. V začetku letošnjega poletja je spremembe v zakonodajni postopek vložila Slovenska demokratska stranka. Kot so razložili, je bila novela vložena predvsem zaradi razkritij v oddaji Tarča. Oddaja je izpostavila vrsto spornih praks delovanja različnih študentskih organizacij in t. i. študentskih klubov, na katere smo pred časom opozarjali tudi mi. Politika je na prvi pogled naredila korak v pravo smer: Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo po novem podvržena zakonu o javnem naročanju, zaostruje se računovodsko poročanje, zakon pa ŠOS tudi eksplicitno opredeljuje kot osebo javnega prava pri zakonih, ki se nanašajo na nadzor in poslovanje. Več

  • Danes je nov dan

    16. 7. 2019  |  Družba

    Preveč je preveč

    Vse več destinacij od Barcelone do Balija se utaplja v turistih. Popularna mesta se s hordami obiskovalcev soočajo različno. V Benetkah in Dubrovniku omejujejo vstop velikim križarkam, Amsterdam je med drugim zvišal turistično takso, Machu Pichu pa omejil število obiskov na dan. Več

  • Danes je nov dan

    15. 7. 2019  |  Družba

    "Umetnost dogovora" brez ZDA

    Medtem ko se Trump gre trgovinske vojne in izstopa iz globalnih sporazumov, se drugje po svetu dogajajo največji prostorgovinski dogovori v zgodovini. Več