• Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi: Sistem se sesuva pred našimi očmi

    Stanja v slovenskem sistemu oskrbe starejših žal ne moremo opisati drugače kakor kolaps. V tem trenutku ni v vseh domovih za ostarele, ki delujejo v javni mreži, niti enega prostega mesta, čakalne dobe so ponekod dolge tudi po nekaj let. Zgarane medicinske sestre, negovalke in delovni terapevti v iskanju večjih plač in manjših obremenitev uhajajo čez mejo, tisti, ki ostajajo, so vse bolj izgoreli in otopeli. Država pa težave javne mreže zavodov za oskrbo starejših »rešuje« s pospešeno privatizacijo in podeljevanjem koncesij, kar Marka Slaviča, direktorja mariborskega Doma Danice Vogrinec, še posebej moti. Slovenski javni domovi za ostarele namreč znajo delati dobro – dokaz je nagrada za najboljši dom v Evropi, ki jo je Slavičevi ustanovi lani podelilo Evropsko združenje za oskrbo starostnikov. Toda v sedanjih razmerah ti zavodi ne morejo konkurirati zasebnemu kapitalu, ki ga eden ključnih podsistemov naše družbe še kako mika, opozarja Marko Slavič, ki dom nadvse uspešno vodi že šestnajst let. Tale pogovor je nekako tudi njegov klic na pomoč, namenjen odločevalcem. Več

  • Kako je Charles Manson poskrbel, da se šestdeseta niso nikoli končala

    Kako se je končal štikel Revolution Blues, ki ga je leta 1974 posnel Neil Young. In anonimni pripovedovalec, ki tako zelo sovraži zvezde iz holivudskega Laurel Canyona in ki pravi, da s svojim klanom živi v »prikolici na robu mesta«, da jih »ni videti, ker se ne kažejo«, da imajo »petindvajset pušk« in da se bliža revolucija (»Vidim fontane krvi in deset milijonov puščavskih bugijev, ki prihajajo s planin«), naj bi bil Charles Manson. Več

  • Slovenci in hitlerizem

    Marca 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo, nemška in avstrijska vlada pa sta izdali ustavni zakon o priključitvi (Anschluss), čeprav je versajska mirovna pogodba po prvi svetovni vojni izrecno prepovedovala združitev Avstrije in Nemčije. Avstrijci so skoraj stoodstotno podprli novo stanje na aprilskem plebiscitu, na katerem avstrijski Judje niso smeli glasovati. Konec septembra istega leta je bil sklenjen münchenski sporazum evropskih voditeljev z Adolfom Hitlerjem, v skladu s katerim je Nemčija dobila dovoljenje za zasedbo čeških Sudetov, kamor so nemške čete vkorakale jeseni. Sodobnikom se je sporazum sprva slikal kot uspešen manever za preprečitev vojne večjih razsežnosti. Več

  • Uredništvo

    15. 8. 2019  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine!

    JUTRI izide NOVA Mladina! Vaša pozornost na spletu – najdragocenejše blago na svetu. O pozornosti prodaje je pisal Vasja Jager. #Mladina33 Več

  • Izak Košir

    15. 8. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Koliko je vredna vaša pozornost na spletu?

    Prisluhnite pogovoru z novinarjem Mladine Vasjo Jagrom, ki je v naslovni temi analiziral, zakaj je vaša pozornost na spletu trenutno najdragocenejše blago na svetu. Več v novi številki Mladine, ki izide v petek, 16. avgusta! >> #Mladina33 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/665626283&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Danes je nov dan

    14. 8. 2019  |  Družba

    Funkcionarska hinavščina

    Ob mednarodnem dnevu mladih so nekatere organizacije opozorile, da se veliko mladih sooča s pomakanjem dostopnih stanovanj in študentskih domov. Posebej se je potrudila Študentska organizacija Slovenije, ki je novinarsko konferenco priredila v Akademskem kolegiju, ki mu grozi zaprtje. Vendar onkraj spretno kurirane PR-ovske podobe znotraj družine ŠOS najdemo precej nespodbudnih praks. Več

  • Danes je nov dan

    12. 8. 2019  |  Družba

    Prepoved matematike in luknjanje zasebnosti

    V zadnjih letih uporaba aplikacij, kot sta WhatsApp in Signal narašča, s tem pa tudi "end-to-end" šifriranje komunikacije. Enkripcija sporočil pomeni, da jih lahko preberejo samo osebe, ki v pogovoru sodelujejo, prestreči in razvozlati pa ji ne morejo niti lastniki strežnikov, preko katerih se sporočila pošiljajo. Da policiji in varnostnim agencijam to ni preveč všeč, ni nobena skrivnost. Več

  • Danes je nov dan

    12. 8. 2019  |  Družba

    Solidarnost za okolje

    Svetovno povprečje umorov, ki se zaključijo z obsodbo storilca, je približno 43 % (podatek iz l. 2012). Če gre za umore okoljskih aktivistov, pa je verjetnost razrešitve borih 10 %. V letih od 2002 do 2017 je bilo umorjenih 1558 ljudi, ki so pred škodljivimi vplivi kapitala in/ali politike branili okolje: domačini, aktivisti, odvetniki, nevladniki, novinarji in drugi civilisti. Organizacija Global Witness opozarja, da je bržkone seznam v resnici še mnogo daljši, saj za veliko umorov ne vemo. Več