• Vasja Jager

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Bankirjeva dvoličnost

    Hauc, ki je nekdaj drugo največjo državno banko vodil od leta 2012 do 2015, se je v pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo vztrajno izmikal vsakršni odgovornosti za to, da so v DUTB pristala tudi nekatera dobro zavarovana posojila, nekatere slabe terjatve pa niso bile prenesene. Kakor zdaj sumijo poslanci in poslanke, naj bi to špekulantom omogočilo, da so s sumljivim denarjem slabe banke za manjše vsote prišli do deležev v solidnih podjetjih. Hkrati pa so menda vodstva državnih bank leta 2013 pred prenosom na DUTB zadržala tudi nekaj toksičnih posojil, podeljenih po političnih in prijateljskih povezavah. In poskrbela, da so posojilne mape s podrobnostmi ostale nedostopne širšemu krogu. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Ne ubija reka, temveč politiki

    Na predvečer dneva spomina na mrtve so črnomaljski gasilci iz Kolpe potegnili trupli. Tuja državljana sta utonila pri poskusu prečkanja reke in s tem slovensko-hrvaške meje. Več

  • Izak Košir

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Financiranje sovražnega govora

    Zavod Državljan D je septembra 2018 začel kampanjo, s katero preizprašuje vlogo podjetij v večinski državni lasti, ki z oglaševalskimi proračuni financirajo širjenje sovražnih vsebin v nekaterih medijih, povezanih s stranko SDS in Orbánovim režimom na Madžarskem. Tako lahko med oddajami na Nova24TV, kjer spodbujajo nestrpnost do verskih, spolnih in etničnih manjšin, spremljamo oglase za državni Telekom Slovenije in druga velika podjetja, med katerimi sta denimo Mercator in Telemach. Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost in prekarnost

    Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja. Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    »Bulšit« službe

    Dr. Metoda Dodič Fikfak opaža, da je vedno bolj aktualna tudi izgorelost v povezavi s tako imenovanimi bullshit jobs, »bulšit službami«, v katerih posamezniki ne vidijo globljega smisla. Esej o takšnih službah je leta 2013 v reviji STRIKE! objavil David Graeber in postal je viralen. »To pomeni, da izgorevajo ljudje, ki delajo na področjih, za katera vedo, da nimajo smisla, delo, ki ga opravljajo, torej doživljajo kot bulšit (nakladanje, sranje, op. a.),« pove Dodič Fikfakova. V to kategorijo se uvrščajo najrazličnejše službe – Graeber omenja področja, kot so korporativno pravo, odnosi z javnostmi, upravljanje človeških virov in druga, v glavnem pa gre za to, da to delo na nikogar ne vpliva, tudi če ljudje zanj dobivajo solidno plačo. »To je približno tako, kot da človeka nekam zakleneš za osem ur in mu daš plačo. A ne glede na to, da dobi ta denar, se sprašuje – kaj pa pravzaprav delam?« Pojav izgorelih v takšnih službah je zanimiv, pravi Dodič Fikfakova, kajti ko se je začelo prvič govoriti o izgorelosti, se je ta večinoma povezovala s poklici, ki dajejo. »Zdravniki, medicinske sestre, pedagoški delavci in tako dalje. Tudi študij v zvezi z izgorelostjo je bilo največ narejenih znotraj tovrstnih poklicev – sploh med zdravniki. Je pa res, da moramo upoštevati, da so zdravniki ljudje, ki imajo denar, da študije o izgorelosti plačajo, delavci v tovarnah, na primer, pa ne – ti vedo, da so utrujeni, o kakšnih študijah na tem področju pa seveda sploh ne razmišljajo. Tako da je treba tudi raziskave jemati z neko rezervo. A kakorkoli, zdaj smo dobili še diametralno nasprotno skupino izgorelih ljudi: tistih, ki mislijo, da je njihovo delo nesmiselno.« Taki ne izgorevajo, ker se preveč razdajajo ali ker jih kdo tlači, temveč ker bi radi nekaj prispevali k družbi, bili cenjeni, nekaj spremenili, a za to nimajo pravih možnosti. »V takem primeru pravzaprav izgoriš od nepotrebnosti. Kar naenkrat spoznaš, da si na svetu pravzaprav za nič, nimaš pravih vrednot, če bi bil iz kakršnegakoli razloga odsoten, pa bi te bilo zlahka nadomestiti,« ugotavlja Dodič Fikfakova. Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno? Več

  • Staš Zgonik

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Prepoved frackinga

    Zadnji ponedeljek v letošnjem avgustu je pokrajino Lancashire na severozahodu Anglije stresel potres z magnitudo 2,9. Ni ga povzročilo naravno premikanje tektonskih plošč, pač pa človeška dejavnost. Britansko podjetje Cuadrilla je na nahajališču zemeljskega plina Preston New Road izvajalo fracking, hidravlično drobljenje. Pritisk tisočev kubičnih metrov vode, ki so jo s pomočjo velikanskih črpalk vbrizgali v vrtino, da bi kamnina v globini razpokala in bi plin lažje pritekal na površje, je povzročil tresenje tal, ki so ga čutili lokalni prebivalci. Dela so ustavili. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Karel Gržan: Sem nasprotnik izključujoče tekmovalnosti, ki nekatere povzdiguje, preostale pa ponižuje

    Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje. Več

  • Bombe v Mariboru

    Gledališkega in filmskega igralca Poldeta Bibiča iz mariborske železničarske družine so, ko je bil otrok, klicali Leo. Na začetku nemške okupacije sta se z babico umaknila h kmečkim sorodnikom nad Ponikvo, v kasnejšem obdobju vojne pa so desetletnega fantiča poslali k babičini sestri »tante Agnez« v Knittelfeld. Tante, ki je bila nekoč Neža, je bila poročena z avstrijskim državljanom, ki je po anšlusu postal arijski Nemec, oba sinova pa sta bila esesovca. Eden od njiju je Leu pokazal orodje za omamljanje goveda, nekakšno jekleno vzmet, ki je povzročila, da je železni bat kot izstrelek poletel naravnost v čelo goveda. Esesovec pa je s tem orodjem lomil zapornikom kosti rok, nog ali rebra, kar se mu je zdelo nekaj povsem vsakdanjega. Toda dečkova nacistična indoktrinacija, ki ni rodila sadov, ni trajala dolgo, v času bombnih napadov je bil Polde Bibič spet v Mariboru. Več

  • Danes je nov dan

    7. 11. 2019  |  Družba

    Manj dela je dobro za okolje

    Podobno, kot se je pred skoraj 100 leti zdelo neverjetno, da podjetje Ford Motors uvaja 40-urni tedenski delovnik, se tudi danes marsikomu zdi rahlo predrzno, da bi delali 6 ur na dan ali pa imeli proste petke. Večina pilotnih projektov nakazuje, da krajši delovni čas vsaj sprva opazno vpliva na dvig zadovoljstva in produktivnost zaposlenih, podjetja pa prihranijo pri obratovalnih stroških. Krajši delovnik predstavlja tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest, 4-dnevni delovni teden pa bi drastično zmanjšal okoljske obremenitve. Raziskave kažejo tudi, da 25 % zmanjšan obseg dela predstavlja približno enak odstotek zmanjšanja ogljikovih izpustov in je tako logično ena izmed osrednjih zahtev okoljskega aktivizma.  Več

  • Danes je nov dan

    7. 11. 2019  |  Družba

    Dobre razmere na trgu dela - slabi pogoji za delo?

    Razmere na trgu dela naj bi nas navdale z optimizmom. Ministrstvo za delo se v sporočilih za javnost hvali o nizkem številu brezposelnih oseb. Tudi Statistični urad poroča o najvišji stopnji zaposlenosti v naši novejši zgodovini. Vendar pozitivni statistični indikatorji razkrivajo zgolj eno plat zgodbe. Visoka zaposlenost namreč ne pove veliko o dejanskih pogojih dela.  Več

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Družba

    Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Jutri izide nova številka Mladine. To je njena naslovnica, zakrivil jo je Uroš Abram. Vabljeni k branju! Na prodajnih policah in na naši spletni strani od petka, 8. novembra, naprej. Več

  • Uredništvo

    7. 11. 2019  |  Družba

    »Po šoli in po maši je hodil v mojo sobo. Bolelo je.«

    Skoraj osemdesetletna Lenka je bila v življenju večkrat spolno in fizično zlorabljena. Težko je brati takšne zgodbe, a ker se to dogaja številnim ženskam, ki so prisiljene molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Jaz dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokrit. Jem juho, tisto za par centov. Razredčim jo za par dni. Pa kak kruh. Pri 78. ne rabim več. Duša me boli. Ponoči sanjam očkota, pa rejnika. Če se spomnim, me boli," je povedala Lenka. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti.  Več

  • Uredništvo

    6. 11. 2019  |  Družba

    Krisova mama: Tako kot smo začeli to zgodbo, tako jo bomo končali

    "Zdravnik je z nami, mislim, da smo lahko dokaj mirni. Vse, kar potrebujemo, imamo s sabo. Smo pozitivni. Tako kot smo začeli to zgodbo, tako jo bomo končali. Gremo naprej brez prevelikih strahov." (Krisova mama Ana Jerak pred današnjim odhodom z brniškega letališča proti Los Angelesu, kamor potujejo na zdravljenje z najdražjim enkratnim zdravilom v zgodovini) Več

  • Izak Košir

    6. 11. 2019  |  Družba

    Kvot za slovensko glasbo na zasebnih radijskih postajah ni več

    Ustavno sodišče je razveljavilo dva člena zakona o medijih, ki določata kvote obvezne slovenske glasbe na zasebnih radijskih in televizijskih postajah, poroča spletni portal Siol.net. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da sta omenjena člena v nasprotju z drugim členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Odločitev je utemeljilo z nejasnostjo in nedoločnostjo zakonske določbe, ki po oceni ustavnega sodišča "v konkretnih primerih dejansko neuresničljiva".  Več

  • Danes je nov dan

    6. 11. 2019  |  Družba

    Kupi avto, telefon, hišno pomočnico ...

    Nedavna BBC-jeva preiskava pod krinko je razkrila, da se trgovina s sužnji v Kuvajtu dogaja kar na Instagramu in aplikaciji 4Sale, lokalni različici naše Bolhe.  Več

  • Uredništvo

    6. 11. 2019  |  Družba

    Konec neke ere: Tobačna najemnikom ne bo podaljšala pogodb

    "V septembru je območje Tobačne prevzel novi lastnik, podjetje Tobačna center. Vsi najemniki na območju smo dobili podaljšane pogodbe do konca decembra 2019. Na naše veliko razočaranje pa nam je zastopnik novega lastnika, ABC nepremičnine, sporočil, da naše pogodbe v naslednjem letu ne nameravajo podaljšati. Naš prostor bodo z letom 2020 začeli uporabljati za svoje potrebe," so v sporočilu za javnost zapisali zdajšnji najemniki oziroma ekipa Poligona.  Več

  • Darja Kocbek

    6. 11. 2019  |  Družba

    Pornografija ne povzroča posilstva, ga pa normalizira

    V zadnjih tridesetih letih, kolikor preučuje pornografijo, profesor Robert Jensen ugotavlja dva trenda. Prvi je, da je komercialna heteroseksualna pornografija postala odkrito kruta in ponižujoča do žensk, pa tudi odkrito rasistična. Drugi trend je, da je pornografija postala prevladujoči trend in bolj sprejemljiva v naši kulturi. Po profesorjevih besedah je gibanje proti pornografiji gibanje proti trpljenju žensk. To gibanje so ustanovile ženske. Več

  • PV

    5. 11. 2019  |  Družba

    Prepoved terapij za spreobrnitev spolne usmerjenosti

    V Nemčiji se po podatkih organizacije Magnus Hirschfeld Fundation vsako leto na terapijah za spreobrnitev zdravi okoli 1.000 ljudi. Poleg psihoterapevtov jih izvajajo tudi verski voditelji, ki poskušajo s pomočjo raznih metod vplivati na spolno usmerjenost posameznika in ga "spreobrniti". Metode so velikokrat precej agresivne za posameznikovo psiho, ena izmed praks, ki se je uporabljala, pa je  bila celo uporaba električnega šoka. Po mnenju strokovnjakov terapije "spreobrnitve" niso le zavajujoče in brez znanstvene podlage, temveč tudi škodljive, saj lahko vodijo k depresiji, anksioznim motnjam in povečanju samomorilnosti. Več

  • Danes je nov dan

    5. 11. 2019  |  Družba

    Na internet z glavo naprej

    O spletnih filtrih in njihovi učinkovitosti se v medijih govori že kar nekaj časa. V Sloveniji smo leta 2012 poskusili blokirati spletne stavnice, kar se na dolgi rok ni izšlo po načrtih. V Veliki Britaniji naj bi letos omejili dostop do pornografije, kar se po letih zamude, odlogov, tehničnih problemov in skrbi za zasebnost na koncu sploh ne bo zgodiloVeč

  • Uredništvo

    5. 11. 2019  |  Družba

    Jože P. Damijan: Za Banko Slovenije je ugodneje, da so ljudje v najemniških stanovanjih

    "Banko Slovenije zanima samo stabilnost bančnega sistema in ona ne vodi socialne politike. S tega vidika je pač za Banko Slovenije ugodneje, da so ljudje v najemniških stanovanjih, kot pa da imajo lastne nepremičnine. Najem je manj tvegan z vidika banke, ker ta ni posodila denarja. Tisti, ki zapadejo v finančne težave, bodo prekinili najemniško pogodbo. Pri stanovanjski pogodbi pa bi bila vpletena še banka. Zato v tem primeru ne smemo iskati rešitev na strani Banke Slovenije, ki je pač zelo ozkogledna, gleda bolj računovodsko na te zadeve, bolj na stabilnost bančnega sistema. Rešitev je treba iskati na strani vlade, ki je odgovorna za socialna vprašanja, in to je njeno poslanstvo." Več

  • IK, STA

    5. 11. 2019  |  Družba

    Uvedba elektronskega bolniškega lista vam bo prihranila marsikateri obisk zdravnika

    Izvajalci zdravstvenih storitev po celotni Sloveniji bodo v novembru in decembru začeli postopno izdajanje elektronskega bolniškega lista. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč uvaja elektronsko rešitev, ki bo omogočala postopno nadomestitev papirnatega obrazca, ki se bo s februarjem 2020 v večini primerov poslovil. Več

  • Uredništvo

    5. 11. 2019  |  Družba

    »In zdaj sem sam. Kuham si ne, nimam denarja.«

    Tudi Francetova zgodba o tem, kako se lahko človek, ki je vedno pomagal drugim, v življenju nenadoma znajde sam, pozabljen, je le ena od mnogih, ki jih vsakodnevno spregledamo. Njegovo zgodbo, ki jo spodaj posredujemo v celoti, je objavilo društvo Humanitarček. Ne bodimo slepi za težave drugih, nemočnih in molčečih.   Več

  • IK, STA

    4. 11. 2019  |  Družba

    Vse manj jih hodi k maši

    Na Hrvaškem je lani le nekaj več kot 22 odstotkov vernikov redno hodilo k maši, kar je skoraj deset odstotkov manj kot leta 1999, je pokazala raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta o raziskavah evropskih vrednot na Hrvaškem. Raziskava je pokazala, da se je skrčilo tudi zaupanje anketirancev v Cerkev kot institucijo. Več

  • IK, STA

    4. 11. 2019  |  Družba

    Ponovno propadla prodaja že 10 let zapuščenih toplic

    Celjska družba Global leasing, ki je na majski javni dražbi za nakup Medijskih toplic ponudila 455.000 evrov, je od nakupa odstopila. Global leasnig namreč v napovedanemu roku ni plačal kupnine. Tako je tudi ta postopek prodaje neuspešen, je danes za STA povedal stečajni upravitelj toplic Igor Bončina. Več

  • IK, STA

    4. 11. 2019  |  Družba

    Do katere mere lahko delodajalec nadzoruje svoje zaposlene?

    Sodobne tehnologije omogočajo vseprisoten nadzor nad zaposlenimi. Številne oblike nadzora so sporne, saj lahko posegajo v pravice zaposlenih do komunikacijske in informacijske zasebnosti, je za STA dejal namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. Delodajalci naj namesto v nadzor zaposlenih vlagajo v motiviranost in pogoje dela, je pozval. Več

  • V soboto bodo po ulicah ponovno marširali neonacisti

    Prihodnjo soboto bodo po ulicah nemškega Bielefelda ponovno marširali neonacisti. Tako kot lani – ko se je na demonstraciji zbralo približno 400 ljudi – tudi letos desničarski skrajneži protestirajo, ker je Ursula Haverbeck še vedno v zaporu, kjer prestaja dveletno kazen zaradi zanikanja holokavsta. Haverbeckova, nekdanja žena vidnega člana nacistične stranke Georga Haverbecka, vztrajno trdi, da je "holokavst največja laž v zgodovini". Prav zaradi vztrajnega zanikanja obstoja holokavsta se že zadnjih 15 let bori z nemškimi organi pregona. Na letošnjih evropskih volitvah je bila tudi nosilka liste neonacistične stranke Die Rechte, ki je znana po skrajnih nacionalističnih stališčih. Več

  • Uredništvo

    4. 11. 2019  |  Družba

    Anžej Dežan: V Ljubljani sem nezaposljiv, nemogoče je, da se vrnem

    "V Ljubljani sem nezaposljiv, nemogoče je, da se vrnem." (Publicist in modni strokovnjak Anžej Dežan za Siol.net v odgovoru na vprašanje, ali bi se po desetih letih življenja v Parizu in Londonu še kdaj vrnil v Slovenijo) Več

  • LP

    4. 11. 2019  |  Družba

    Bi plačali 75 evrov za seanso objemanja?

    Ljudje smo socialna bitja, hrepenimo po dotiku in ko dlje časa ne občutimo stika kože na kožo – pa ne nujno spolnosti, temveč denimo samo dolgega, pristnega objema –, ima to lahko slabe posledice tudi za naše zdravje: po neki britanski študiji naj bi bila kronična socialna izolacija za telo tako škodljiva kot petnajst cigaret na dan. Toda ali bi bili za to, da vas eno uro v postelji objema popoln neznanec ali neznanka, pripravljeni plačati 75 evrov? Več

  • Uredništvo

    3. 11. 2019  |  Družba

    »Zaradi moževih rok nimam več zob. Sosedi so slišali, pa nihče ni prišel.«

    Zgodba 75-letne Olge je zgodba borke, ki ji v življenju marsikaj ni bilo prihranjeno. Že v otroštvu se je soočila z družinskim nasiljem, ko je popival njen oče, zato si je obljubila, da se ne bo poročila s takšnim moškim, kot njena mama. A zgodilo se ji je prav to. Ko jo je mož zbrcal pred stanovanjem, so sosedje vse slišali, a ji nihče ni priskočil na pomoč. Naj bo Olgina zgodba, ki jo v celoti objavljamo spodaj (prvotno jo je z javnostjo delilo društvo Humanitarček), v opomin, da nasilje nikoli ne sme ostati zamolčano.  Več