-
15. 2. 2020 | Družba
Bernie Sanders je s torkovo zmago v New Hampshiru na dobri poti, da osvoji demokratsko nominacijo za letošnje ameriške predsedniške volitve. Ankete napovedujejo, da bo ob Bidenovem nadaljnjem propadu slavil tudi v večini preostalih držav. Več
-
15. 2. 2020 | Družba
Clearview AI – zapomnite si ime. Pa četudi se bo po vsej verjetnosti še nekajkrat spremenilo. A to je ime, pod katerim je skrivnostno in sumljivo podjetje, ki naj bi ga vodil avstralski heker vietnamskega rodu, za zmeraj naredilo konec zasebnosti. In to ne le na spletu, temveč na vseh ravneh vsakdanjega življenja. Dobrodošli v prihodnosti – kjer bo vaš obraz oblastem, pa tudi vsem drugim izdal vsako podrobnost o vas, vašem delu, zaslužku, družbi in prostem času. Več
-
15. 2. 2020 | Družba
»Zdaj vem, da imajo ženske, ki nočejo imeti otrok, prav«
"Pred nekaj leti sem si še mislila, da so mlade ženske, ki v ta svet nočejo roditi otrok, razvajene. A zdaj vem, da imajo prav. Če bi bila v teh časih mlada in bi se odločala za otroke, bi se najbrž počutila enako. Če bi se nenehno spraševala o tem, ali bodo čez deset let še imeli pitno vodo, o tem, ali bomo klimatski begunci, na katere bodo streljali pred švedsko mejo, o tem, ali nas bo zlom svetovnega bančništva pustil brez vsega, bi tudi jaz tako razmišljala. Je že res, da so imeli ljudje nekdaj otroke tudi med vojnami, kot je res tudi, da bi bilo morda dobro, da bi se človeštvo ohranilo. A le če ima v sebi še kaj dobrega. Če nima, ni nič narobe, da nas narava izloči. Ne, v teh časih imeti otroke res ni lahko." Več
-
Pametni telefoni so eden najbolj v nebo vpijočih primerov načrtovane zastarelosti, široko uveljavljane sodobne trženjske prakse, ki potrošnike zaradi hitre obrabe naprav, njihove krhkosti, dragega popravila in odsotnosti dolgoročnih nadgradenj programske opreme prisili v kupovanje novih, boljših in zmogljivejših naprav najmanj vsakih nekaj let. Več
-
Prejšnji teden je za veliko burnih odzivov poskrbela islamska verska skupnost, ki je v povabilu na petkovo molitev v novi ljubljanski džamiji zapisala, da zaradi pričakovanega velikega števila ljudi ni predvideno, da bi bile pri molitvi navzoče ženske. Ker je objava spodbudila kritike, češ da je skupnost ženskam prepovedala vstop v verski objekt, je ta povabilo k molitvi, od katere naj bi bile ženske v skladu z versko tradicijo izvzete, spremenila. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
V romskem naselju Goriča vas pri Ribnici živi okoli 80 ljudi, staro in mlado, predvsem veliko slednjih. Številni izmed njih, tudi starejši, tam živijo že vse svoje življenje. Ko so se pred več kot tremi desetletji tam rodili ali se tja preselili, v naselju ni bilo ne vode in ne elektrike ali sanitarij. Danes dejansko ni nič drugače. In v teh razmerah je nekaj dni pred novim letom, v bivališču, ki bi ga težko označili za barako, zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni romski otrok, ki ga je potem po telesu pogrizla podgana. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
Za zdravje ne skrbijo le zdravniki, ampak še številni drugi zaposleni v zdravstvu; med njimi so to predvsem medicinske sestre, katerih predlogi in ideje pa so bili v zadnjih letih preslišani. Njihova glasnica v Sloveniji je dr. Brigita Skela Savič, goreča zagovornica uveljavitve zdravstvene nege kot samostojne stroke. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo, ki je bila nato na njeno pobudo poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Brigita Skela Savič je danes predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa je strokovnjakinja s področja zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege. Ima zanimiv predlog: težav z zdravstvom zdravniki, četudi se njihovo število podvoji, sami ne bodo zmogli rešiti. Če ne bodo na pomoč poklicali medicinskih sester. Več
-
Na vrhuncu svoje moči se je 57-letni Peterson zdel nepremagljiv. Njegovi posnetki na YouTubu so imeli na milijone ogledov, njegova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos je bila globalna uspešnica, predavanja po vsem svetu – tudi v Sloveniji – so bila razprodana. Še do pred nekaj leti obskurni kanadski klinični psiholog je postal ikona desničarjev in populistov po vsem svetu, kar ga je pripeljalo do težko pričakovanega soočenja s Slavojem Žižkom – v katerem je povzpetnik potegnil krajši konec; po tem je Petersonova zvezda začela naglo zahajati. Dokler ni treščila na trdna tla. Več
-
Konec zgodovine tradicionalnega vica
Ena redkih omembe vrednih pogruntavščin evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa je ta, da je v svoji kulturni teoriji naravne selekcije, ki je bila leta 1976 objavljena v knjižni uspešnici Sebični gen, skoval izraz »mem« (angl. meme). Z njim je opisoval proces prenašanja zamisli znotraj neke kulture, ki se od človeka do človeka s pomočjo imitacije širijo kot virus: mem, kulturni ekvivalent gena, je po Dawkinsu torej vse, kar se ljudje naučimo, kar si zapomnimo in kar prenesemo drug na drugega. Z internetom se je mem iz nekoliko abstraktnega teoretičnega koncepta preobrazil v oprijemljivejšo zamisel: splet je izraz prisvojil za označevanje podob, podkrepljenih z besedilom, ki se viralno širijo po spletu, v tem procesu pa jih uporabniki spleta remiksajo, reproducirajo, reinterpretirajo, jim dodajajo nove pomene in izvirne zasuke, ki ustvarjajo popolnoma nova sporočila. Spletni memi so personalizirane manipulacije podob, ustvarjene v realnem času. Več
-
Algoritmi, ki s pomočjo umetne inteligence prepoznavajo obraze, so eno izmed temeljnih tehnoloških orodij, ki vodijo v distopični scenarij družbe popolnega nadzora. Med najspornejšimi vidiki uporabe te tehnologije je nedvomno kršenje zasebnosti, ki jo je – kot v razvpitem članku razkriva časnik The New York Times – ameriško startup podjetje Clearview AI poneslo na višjo raven: ustvarilo je namreč učinkovito aplikacijo, ki obraze prepoznava na podlagi ogromne podatkovne baze, v kateri je več kot tri milijarde fotografij, pridobljenih na spletu. Represivni organi že več let uporabljajo podobna orodja, ki se zanašajo na algoritme za prepoznavanje obrazov, a Clearview se od teh razlikuje po tem, da je podatkovno bazo obrazov zgradil s črpanjem podatkov oziroma fotografij z različnih družabnih omrežij, spletnih platform in aplikacij, denimo s Facebooka, Instagrama, YouTuba in bančne aplikacije Venmo. Več
-
13. 2. 2020 | Družba
Razmislek ob odprtju ljubljanske džamije
Javnost je prejšnji teden razburilo sporočilo Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, v katerem so zapisali, da zaradi gneče udeležba žensk na petkovi (džuma) molitvi "ni predvidena". V muslimanski tradiciji to sicer ni nič nenavadnega: na pogrebih ob grobovih denimo vedno molijo le moški, ženske pa ostanejo doma ali stojijo ob strani. Več
-
13. 2. 2020 | Družba
»V Jugoslaviji smo lahko vsi kandidirali za stanovanjsko pravico ali dobili ugoden kredit«
"V prejšnji državi se ni dogajalo, da bi ljudi metali na cesto. Pomemben temelj je bil v solidarnostnem skladu, v katerega je vsak delovno aktivni državljan prispeval od šest do devet odstotkov dohodka. Ob polni delovni dobi je tako vsak državljan prispeval dve stanovanji in pol. Tu je vidna podobnost z Dunajem, kjer zaposleni in delodajalci en odstotek prihodkov prispevajo v stanovanjsko malho, še enkrat toliko denarja pa zagotovi mestni proračun. Več
-
Ljubljanski klinični center poln, zaradi gripe umrlo devet ljudi
V UKC Ljubljana so doslej v letošnji sezoni hospitalizirali 450 bolnikov, pri katerih so ugotovili gripo, in 300 bolnikov z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Oddelki za intenzivno terapijo so polni. Pri njih je umrlo devet bolnikov z gripo in pet z RSV. Smrti so samo med odraslimi, nekateri otroci so imeli zelo hude zaplete. Več
-
12. 2. 2020 | Družba
Nedeljske predčasne volitve na Irskem so prinesle presenečenje. Največ glasov je dobila levičarska stranka Sinn Féin in s tem posegla v duopol oblasti, ki ga že od leta 1937 vzdržujeta veliki centristični stranki Fine Gael in Fianna Fáil. Več
-
12. 2. 2020 | Družba
»Celibat je lažje živeti v redovni družini, kot pa sam«
"Jaz ne govorim o odpravi celibata. S tem bi pravzaprav posegal v svobodo ljudi. Zakaj bi ga odpravili? Celibat je zagotovo dobra stvar, to ni vprašanje. Tudi zase vem, da bi vse, kar sem naredil v svojem življenju, težko zmogel, če bi imel ob sebi družino. Vsekakor bi ob tem trpela tako žena kot otroci. Če sem sam, ko pridem zvečer domov, lahko premislim o tem, kar sem delal čez dan, in tudi sicer se lahko povsem posvetim svojim nalogam v cerkvi. Če nimam družine, v kateri obstaja vrsta odnosov, moram iskati odnos do Boga. Zagotovo je celibat lažje živeti v redovni družini, kot pa sam." Več
-
11. 2. 2020 | Družba
Nearabski del »arabske pomladi«
Protesti, ki so se v začetku prejšnjega desetletja razširili po “arabskem svetu”, so ojačali glas mnogih političnih in kulturnih gibanj, ki v avtokratskih režimih v regiji prej niso bila slišana. Eno izmed njih je gibanje za pravice Amazigh ljudi, v Zahodu bolj poznanih pod imenom Berberi, oznaki za necivilizirane iz rimskih časov. Več
-
Ostanki dinozavrov tudi pri nas
Iz sveta pogosto prihajajo novice o vedno novih najdbah ostankov dinozavrov, kopenskih plazilcev, ki so na Zemlji živeli več kot 100 milijonov let in izumrli pred približno 66 milijoni let. Njihove ostanke pa so našli tudi na Slovenskem, nekaj jih hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Več
-
Pridržali pet slovenskih policistov, osumljenih jemanja podkupnin
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi suma korupcije pridržal pet policistov z mejnih prehodov Gruškovje in Zavrč, ki so v zameno za podkupnine državljanom tretjih držav v potnih listih lažno potrjevali prehod zunanje schengenske meje in jim s tem na nezakonit način omogočali bivanje v schengenskem območju, so sporočili s policije. Več
-
10. 2. 2020 | Družba
»Razkrite seksistične skupine niso nastale zaradi redkih posameznikov«
Po spletnih družabnih omrežjih so prejšnji teden zaokrožili zapisi sporne skupine na Facebooku, imenovane "Kira dela na smeni?". Njen osrednji namen je bil ocenjevanje natakaric. Sicer zaprta skupina je štela več kot 4000 članov, zaradi očitnega seksizma in poniževanja žensk pa je naletela na številne negativne odzive. Administrator se je sicer kasneje opravičil in zatrdil, da namen ustanovitve skupine ni bil zlonameren. Po zaprtju skupine "Kira dela na smeni?" so se na Facebooku že pojavile nove s podobno seksistično vsebino. Več
-
10. 2. 2020 | Družba
Nina Maurovič, LMŠ: »Ko so nam pojasnili, kako se bo po novem delalo, sem takoj dala odpoved«
"Petnajst let nazaj je časopis, kjer sem bila novinarka, menjal lastništvo. Na uredniškem sestanku so nam zelo neposredno pojasnili, kako se bo po novem delalo. Jaz sem takoj dala odpoved, kolegi pa so na kavi pokomentirali "bomo pač obrnili plašče" ... " Več
-
8. 2. 2020 | Družba
Zakaj se Janša ukvarja z voditeljem kviza Milijonar?
"Težko verjamem, a je res. Mandatar nastajajoče vlade ima danes čas ukvarjati se s čivki, kdo je, ali bo, voditelj kviza Milijonar. Res si štejem v čast gospod Janez Janša. Se lahko to na tem svetu zgodi še kje?" Več
-
8. 2. 2020 | Družba
»Napiši zraven ime bara / kraj / ime natakarice«
Ne le, da lahko izpostavljanje (fotografije, imena, lokacije) žensk v seksistični Facebook skupini z več kot 4000 člani vodi v nasilne situacije, že dejanje samo – fotografiranje brez konsenza in deljenje tretjim osebam – je oblika nasilja. Primer "Kira dela na sceni" se znajde nekje v preseku 149. člena KZ ter platform #delozlom in #jaztudi. Več
-
Svetnik RTV Slovenija, pristojen za verske zadeve, dr. Janez Juhant je na vodstvo RTV Slovenija naslovil javno pismo, ki ga je v vednost poslal tudi varuhinji pravic gledalcev Ilinki Todorovski, drugim svetnikom, vodstvu katoliške cerkve v Sloveniji in tedniku Družina. V njem se je obregnil ob korekten prispevek v oddaji Tednik, ki je obravnaval zmanjševanje števila vernikov v Sloveniji. V prispevku »Zakaj vse manj vernikov?« je nastopil tudi profesor dr. Marjan Smrke, eden od vodilnih sociologov v državi, ki se že desetletja posveča preučevanju religije. Več
-
Gregor Kocijančič | foto: Uroš Abram
Tehnologijo 5G, prihajajočo peto generacijo mobilnega omrežja, spremljajo teorije zarote in z njimi povezani burni odzivi zaskrbljenih »aktivistov«, ki tej tehnologiji nasprotujejo zaradi domneve, da sevanje 5G škoduje zdravju: da denimo povzroča raka na možganih, avtizem, tumor na srcu, neplodnost, Alzheimerjevo bolezen in še kaj. V zadnjem času sta bila v Ljubljani že dva protesta proti tehnologiji 5G; na prvem se je zbralo kakšnih osemdeset ljudi, na drugem dvakrat več. Nedavno je ministrstvo za javno upravo organiziralo soočenje med znanstveniki oziroma strokovnjaki in nasprotniki tehnologije 5G. Spremljal ga je tudi doc. dr. Boštjan Batagelj, strokovnjak za optične in radijske komunikacije, mikrovalovno tehniko in fotoniko, ki na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko predava na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Med našimi znanstveniki je Batagelj, ki poleg visokošolske pedagogike opravlja tudi raziskovalno delo v laboratoriju za sevanje in optiko, glavna znanstvena avtoriteta za žgoče debate o tehnologiji 5G. Z njim smo se srečali, da bi razbili mite o škodljivosti omrežja 5G, ki se širijo s pomočjo lažnih novic. Več
-
Vsako leto februarja se za dva dni množice vedoželjnih mladih zgrnejo na informativne dneve. Večja mesta doživijo prometni krč, veseli mladi obrazi pa konec tedna včasih izkoristijo tudi za prvi vstop v odraslost in samostojnost ter v mestu tudi prespijo in zažurajo. Bodoči srednješolci in študenti si lahko v petek in v soboto ogledujejo prostore in ljudi, s katerimi bodo morda preživeli naslednjih nekaj let. Letos bo za njihovo izbiro odločilen vikend ob valentinovem, 14. in 15. februarja. Mlajše ob obisku večkrat spremljajo starši, starejši se po navadi raje oklepajo družbe svojih vrstnikov. O svojih bodočih šolah se nekateri informirajo na spletu, spet drugi raje postavljajo vprašanja v živo. Malo pa jih verjetno ve ali sploh razmišlja o tem, da je od njihove odločitve v osnovni šoli lahko odvisna tudi njihova prihodnost glede šolanja na fakultetah. Ob koncu devetega razreda se zdi, da so vse možnosti še vedno na stežaj odprte. Ker si po dolgih letih naposled najstarejši na šoli, te končno vsaj malo spoštujejo. Več
-
Študent preveč, študent premalo
V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50). Več
-
Letošnja sezona gripe naj bi po napovedih strokovnjakov v kratkem dosegla vrhunec. V preteklih tednih je dodobra zdesetkala številne šole in vrtce, v nekaterih oddelkih je manjkala tudi več kot polovica otrok. »To lahko naredi samo gripa,« pravi strokovni direktor Pediatrične klinike in infektolog dr. Marko Pokorn, ki jo označuje za idealno biološko orožje. V lekarnah je začelo primanjkovati najbolj uporabljanih zdravil za zniževanje telesne temperature pri otrocih. Zdaj naj bi bili na vrsti še starši in stari starši, ki so na vse te bolne otroke pazili. Več
-
6. 2. 2020 | Družba
Dnevno zaradi partnerskega nasilja ali nasilja v družini umre 137 žensk. Čeprav so ženske globalno gledano manjkrat žrtve umora, pa so kar v 82 % tiste, ki umrejo pod roko intimnega partnerja, v 64 % primerov pa jih ubije družinski član. Več
-
6. 2. 2020 | Družba
Slavoj Žižek: »Koronavirus je v vseh novicah. Kje se končajo dejstva in kje se začenja ideologija?«
"Nekateri med nami, vključno z menoj, bi si potihoma želeli, da bi bili zdaj v Wuhanu, saj bi izkusili resnično postapokaliptično stanje iz filmov. Prazne mestne ulice, ki prikazujejo nepotrošniški svet. Koronavirus je v vseh novicah in ne pretvarjam se, da sem zdravstveni specialist, vendar pa se poraja vprašanje, ki bi ga rad izpostavil: kje se končajo dejstva in kje se začenja ideologija." Več
-
5. 2. 2020 | Družba
»Noben moški nima pravice, da žensko sili, da nosi pokrivalo«
"Nadeti si pokrivalo v islamu pomeni dati in pridobiti spoštovanje. Zato je ruta, ki jo nosim, zame simbol spoštovanja, dostojanstva in skromnosti. Tako moški kot ženska morata nositi skromna oblačila. Nekateri so mi rekli, da nosim hidžab, ker hočem na druge prenesti svojo vero. A jaz ga nosim, da imam dober odnos z Bogom in upoštevam nauke islama." Več