-
28. 1. 2020 | Družba
Skrajno desna in srečno poročena
Oprostite nam to rumeno notico, vendar slovenski prostor je na skrajni desnici dobil mladoporočenca in se objavi ne moremo upreti, pa četudi v rubriki "Saj ni res, pa je". Mlada konservativka Norma Korošec (25), borka za pravice družin po meri RKC, in Bernard Brščič (46), nastopač iz kroga SDS in nekdanji član kabineta Janeza Janše, sta se namreč poročila. Več
-
28. 1. 2020 | Družba
Medtem ko se v EU šušlja o možni 5-letni prepovedi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v javnih prostorih, policija v Londonu širi uporabo "pametnih" kamer. Nov sistem digitalnega nadzora se uvaja navkljub problemom z nenatančnostjo, zasebnostjo in pristranskostjo. Neodvisna raziskava v Londonu je pokazala, da je bilo 81 % "prepoznanih" obrazev lažno pozitivnih, v treh letih preizkušanja tehnologije pa je s pomočjo njene uporabe do aretacij prišlo samo osemkrat. Evropski pomisleki izhajajo iz argumentov, da tehnologija še ni pripravljena za uporabo, tako zaradi nerešenih etičnih in pravnih vprašanj kot tudi nizke stopnje uspešnosti. Več
-
Slovenija pozorno spremlja razmere in sodeluje z vsemi državami Svetovne zdravstvene organizacije glede širjenja novega koronavirusa, je danes po sestanku koordinacijske skupine za spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni dejala Mojca Gobec z ministrstva za zdravje. Zagotovila je, da so pripravljeni na morebiten pojav virusa v Sloveniji. Več
-
Na podelitvi grammyjev slavila Billie Eilish
Na včerajšnji 62. podelitvi grammyjev je pet nagrad prejela 18-letna glasbenica Billie Eilish. Gre za najmlajšo glasbenico in prvo izvajalko, ki je pobrala nagrade kar v štirih glavnih kategorijah - album leta, posnetek leta, pesem leta in nagrado za najboljšega mladega glasbenika, ter še za najboljši pop album. Mlada pop zvezdnica bo zapela tudi naslovno pesem 25. filma o Jamesu Bondu z naslovom Ni časa za smrt. Več
-
27. 1. 2020 | Družba
V svetovnem gospodarstvu ponovno uporabijo le 8,6 % mineralov, biomas, fosilnih goriv in kovin, kar je celo manj kot pred dvema letoma. Sočasno se je tudi globalna poraba povečala za 8 %, pri čemer bogate "razvite" države porabijo 10-krat več virov na osebo kot pa države "v razvoju". Povprečen Britanec je letos do 12. januarja v okolje oddal več ogljika, kot ga bodo prebivalci sedmih afriških držav do konca leta. Več
-
27. 1. 2020 | Družba
»Ni tako kot pri nas, ko same pijane zverine hodijo okoli in se vse utaplja v alkoholu«
"Niso. Ravno v tem je paradoks. Sprva so idealizirali in prikazovali prohibicijo v ZDA kot zgodbo o uspehu, potem pa se je pokazalo, da vsa prizadevanja, vsa propaganda, slavljenje treznih veselic in mlečnih restavracij po švicarskem ali ameriškem vzoru ne pomaga čisto nič. Drago Jančar v svojem romanu Severni sij, kjer je dobro začutil alkoholno klimo na Slovenskem, ugotavlja, da so vsem prizadevanjem protialkoholnih borcev navkljub, gostilne po Mariboru še vedno rasle kot gobe po dežju in da so bili tudi Mariborčani očitno žejni kot gobe. Protialkoholno gibanje pod vodstvom katoliškega duhovnika Janeza Kalana je neprestano vodilo propagandno vojno s poudarjanjem uspehov v Švici in predstavljanjem Amerike kot nekakšne Indije Koromandije, kjer se cedita zgolj med in mleko. Tam ljudje ne pijejo, so poudarjali. Ni tako kot pri nas, ko same pijane zverine hodijo okoli in se vse utaplja v alkoholu. To so trezne, zdrave in suhe družbe oz. države." Več
-
27. 1. 2020 | Družba
»Vožnje z neznanci so čas za intimnosti, hrepenenja«
"Občutek nekakšne miniaturne skupnosti, ki nastane na prevozih, ni zgolj prostorsko, temveč tudi časovno zaznamovan. Gre za vmesni čas potovanja, tranzicije, za liminalnost, ki se lahko zdi kot prazen čas, v katerem sta pomembni le točki A in B, izhodišče in cilj, v bistvu pa je ravno to čas za frustracije, zadrege, intimnosti, osamljenosti, hrepenenja." Več
-
V britanski kraljevi kovnici so izdali novo serijo zbirateljskih kovancev z glasbenimi legendami. Prvi kovanec krasi legendarna britanska zasedba Queen. Na sprednji strani kovanca je upodobljena kraljica Elizabeta, na zadnji pa so upodobljeni inštrumenti članov skupine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več
-
Teoretiki zarot prevzeli razpravo na ministrstvu
Včeraj je na ministrstvu za javno upravo potekala javna razprava o tehnologiji 5G, na kateri je ministrstvo želelo soočiti mnenja stroke in vprašanja zainteresirane javnosti glede zdravstvenih vidikov. A zgodil se je fiasko, sej je nemoderirana debata povsem ušla z vajeti, tako da so jo v celoti prevzeli teoretiki zarote. Več
-
25. 1. 2020 | Družba
Jurij Drevenšek: »Ne kupujem reči v tetrapakih, vračam steklenice, uporabljam kolo in javni prevoz«
"Zelo. Saj ga. Ne kupujem reči v tetrapakih, vračam steklenice, uporabljam kolo in javni prevoz, kolikor se le da, ne kupujem instant oblačil nizkocenovnih znamk, izogibam se plastiki, kjer se da." Več
-
25. 1. 2020 | Družba
Vsi za zdravje, zdravje za vse
V evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je Slovenija stopila uspešno. Z učinkovitim državnim presejalnim programom imamo eno najnižjih stopenj obolevnosti v Evropi. Precepljenost deklic proti HPV, ki povzroča ta rak, narašča, vseeno pa ostaja daleč pod 90 %, kot bi bilo za eliminacijo bolezni nujno. Najvišja, skoraj 89 %, je precepljenost na Koroškem, v Ljubljani pa je kar za polovico nižja. Več
-
Na začetku meseca se je Slovenska vojska izjemno potrudila in pred nevarnostjo napada uspešno obvarovala vsaj šest posameznikov – vojakov. Po tem dejanju so iz štaba poslali javno objavo, ki se ne ujema povsem z objavo na Twitterju. Služba za strateško komuniciranje je v elektronskem sporočilu zapisala: »Vsi pripadniki Slovenske vojske se počutijo dobro, med napadom na letališče v bližini baze Stefan v Erbilu so bili v zaklonišču v bazi.« Več
-
Prejšnji teden je javnost na družabnih omrežjih razburil spletni video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, SPIRIT Slovenija. Gre za promocijski video Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna. Več
-
Spletno nakupovanje je v vzponu. Glede na podatke združenja spletnih trgovcev Ecommerce Foundation so evropski potrošniki leta 2019 za spletno nakupovanje zapravili 621 milijard evrov, to je 13 odstotkov več kot leta 2018. Evropejci v povprečju z nakupovanjem prek spleta zapravimo že skoraj 1500 evrov na leto. Večino tako kupljenih dobrin nam dostavijo na dom. To pa pomeni, da se hkrati s povečevanjem obsega spletnih nakupov povečuje število dostavnih vozil. Več
-
Župnikov poziv vernikom k državljanski nepokorščini
»Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli,« piše na domobranskem spomeniku v Grahovem pri Cerknici. Šlo je za domobransko postojanko v župnišču in cerkvi, kjer je v zvoniku stal mitraljez. Kolosalni spomenik je leta 2015 postavila Nova Slovenska zaveza. Že tedaj je v tamkajšnji cerkvi maševal župnik Aleksander Osojnik, ki to počne še danes. Je brat po rodu, a očitno »tujec« po misli. Več
-
Romunski tednik Svoboda (Libertatea) je iz predstavništva Krke v Romuniji prejel spletne dokumente, ki obsegajo dobra dva gigabajta in naj bi dokazovali več kot deset let trajajoče podkupovanje zdravnikov, da bi ti predpisovali Krkina zdravila. Da farmacevtska podjetja tako ali drugače spodbujajo prodajo svojih proizvodov, ni nič novega, so pa v objavljeni zgodbi presenetljive neverjetne sistematičnost, premišljenost in utečenost postopkov podkupovanja. Več
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
Frank Ruda: »To, čemur danes pravimo svoboda, je označevalec zatiranja«
Frank Ruda je danes eden bolj znanih nemških interpretov in poznavalcev Hegla. Sicer predava na škotski univerzi v Dundeeju, a se je v zadnjih letih tesno povezal s številnimi uglednimi slovenskimi filozofi in se vključil v tukajšnje polemike. Že leta 2015 smo v slovenskem prevodu dobili njegovo prvo pomembnejšo knjigo Heglova drhal, minuli teden pa že novo delo z nekoliko izzivalnim naslovom Ukinimo svobodo – zagovor sodobne rabe fatalizma, ki jo je filozof Simon Hajdini označil tudi za malce osvobajajočo: v poplavi priročnikov za uspeh in v obdobju obsedenosti z uspešnostjo naj bi bil to priročnik z nasveti, kako ne uspeti (in pri tem uživati). Več
-
Največja predavalnica ljubljanske filozofske fakultete je bila prejšnjo sredo skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisostvovati filozofskemu dvoboju o evtanaziji. Soočila sta se dr. Igor Pribac in dr. Borut Ošlaj, profesorja z istega oddelka fakultete z diametralno nasprotnimi stališči do vprašanja pomoči pri končanju življenja. Več
-
Stanje ekonomije v Sloveniji: »Ni razloga za preplah«
Povprečja nikoli ne povedo vsega, so pa presek neke situacije in določenega trenutka. In v povprečju je ocena, da gospodarstvo dela dobro, prava, dobičkonosnost podjetij se je v zadnjih letih močno izboljšala, obseg izvoza je visok, dodana vrednost na zaposlene se je v zadnjih letih povečala. Tudi zaposlenost je rekordna in bolj kot brezposelnost regijo pesti pomanjkanje kadrov, sploh nekaterih specifičnih profilov. Podjetja sicer z marsičem niso zadovoljna in bi želela pogumnejše ukrepe s strani države, pa vendar pretiranega nezadovoljstva ni. In to so okoliščine, v katerih podjetja načrtujejo in sprejemajo odločitve glede poslovanja. Letošnje srečanje štajerskega gospodarstva, ki ga je včeraj pripravila Štajerska gospodarska zbornica, je bilo namenjeno prav temu. Za širšo predstavitev aktualnega gospodarskega trenutka je poskrbel mag. Velimir Bole, priznani analitik in makroekonomist z inštituta EIPF. Več
-
23. 1. 2020 | Družba
»Nisem pričakoval šopka rož ali bonboniere, samo korekten zaključek sodelovanja, človeški razhod«
"Ljudje v svobodnih poklicih moramo ves čas razumeti situacijo, razumeti, da denarja pač ni, pristajati na pogoje sodelovanja, ki jih ustvarjajo drugi. In kar je najbolj absurdno: o tem nam praviloma pridigajo tisti, ki so na pozicijah moči. No, v konkretnem primeru mi vsaj pridig in apelov, naj bom razumevajoč, ni bilo treba poslušati, v konkretnem primeru se mi je zgodil ghosting. Pa da ne bo pomote, nisem pričakoval fanfar, častnih sprejemov, šopka rož ali bonboniere, samo korekten zaključek sodelovanja, človeški razhod. Eno je, da ves čas po malem visiš v zraku. Nekaj povsem drugega pa je, da se nekdo obnaša, kot da te ni." Več
-
22. 1. 2020 | Družba
Ruanda – kjer je v ne-tako-daljni zgodovini vihrala državljanska vojna, ki se je zaključila z genocidom – danes velja za afriško zgodbo o uspehu, ki ne zasleduje le ekonomske rasti, temveč se zavezuje tudi k cilju, da postane zelena in nizkoogljična država do 2050. Več
-
22. 1. 2020 | Družba
»Kar jaz rečem kot ženska, ima manjšo težo kot nekaj, kar reče moški«
"V naši družbi je žal še vedno tako, da ima nekaj, kar jaz rečem kot ženska, manjšo težo kot nekaj, kar reče moški." Več
-
21. 1. 2020 | Družba
Svet24 se je moral opravičiti za neresnične trditve
"Opravičilo ne bo popravilo povzročene škode zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in ustanovi zaradi objavljenih neresnic in žalitev. Sodni epilog nas kljub temu utrjuje v prepričanju, da je pomembno dosledno ukrepati ob objavi neresničnih navedb," je včeraj na Twitterju zapisal UKC Ljubljana. Časnik Svet24 se je moral ljubljanskemu kliničnemu centru namreč opravičiti zaradi neresničnih zapisov. Več
-
21. 1. 2020 | Družba
Tehnološki giganti stavijo na nafto
Tehnološki giganti, kot so Google, Microsoft in Amazon, z veseljem izpostavljajo svoje zaveze in ukrepe, s katerimi naj bi pomagali reševati okolje, vendar pa njihova dejanja pogosto kažejo drugačno sliko. Prav vsa omenjena podjetja so v zadnjih nekaj letih namreč vstopila na trg fosilnih goriv, kjer z različnimi storitvami aktivno pomagajo naftnim velikanom. Več
-
21. 1. 2020 | Družba
So tudi vam povišali najemnino?
So tudi vam povišali najemnino? Nikakor ne morete najti sobe/stanovanja, katerega najemnina bi ustrezala vašemu mesečnemu dohodku? Se zavedate stanovanjske problematike ali pa jo čutite na lastni koži in menite, da je treba ukrepati? Tako gibanje KVADRATNI METER v sodelovanju s platformo KJE BOMO PA JUTRI SPALI želi opozoriti na nastalo situacij in težave lokalne stanovanjske politike. Zato bodo v ponedeljek, 27. januarja, ob 11. uri organizirali shod, ki se bo sprehodil od Socialnega centra ROG do Trga republike. Več
-
21. 1. 2020 | Družba
»Okoljski aktivisti dajemo glas okolju in tako skrbimo za dobrobit vseh nas«
"Okoljski aktivisti so ljudje, ki na težave opozarjajo. Zavedajo se namreč manka, ki ga ustvarja država, ko ne skrbi za našo pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. Zdravo okolje je naša osnova za preživetje, brez tega ne gre, kar pa pogosto pozabimo, sploh ob mamljivih ponudbah podjetij o novih delovnih mestih ali dodatnih površinah nakupovalnih centrov. Okoljevarstvo ni a priori nasprotovanje vsem posegom v okolje, je aktivno opominjanje, da so nekateri posegi pregrobi in da bodo prekomerno obremenili naše okolje ter povzročili tveganje, da ostanemo brez osnove za preživetje. Okoljske organizacije damo glas okolju, ki ga samo po sebi nima, a hkrati tako skrbimo za dobrobit vseh nas: posameznikov, družbe, okolja in narave.« Več
-
21. 1. 2020 | Družba
»V Sloveniji še lahko pijemo vodo iz pipe, kar je v tujini redkost«
"Menim, da ima Slovenija še vedno zelo kakovostno pitno vodo – pijemo jo lahko, denimo, iz pipe, kar je v tujini redkost. Je pa dejstvo, da se v zadnjih letih kaže trend naraščanja antropogenih obremenitev v okolju, kot so, recimo, posamezni pesticidi, organske spojine, antibiotiki, vedno pogosteje pa se pojavljajo tudi ostanki zdravil, zato je še toliko pomembneje, da se obremenitve zmanjšujejo in tako zaščitijo vodni viri za prihodnje generacije." Več
-
20. 1. 2020 | Družba
Libija je leta 2010 poosebljala afriški duh neodvisnosti in enotnosti, čeprav jo je s trdo roko vodil Gadafi. Globalno je država predstavljala upanje, da se lahko "Afrika" (končno) znebi nerazvitosti. A že leto zatem je Natova koalicija zrušila libijskega diktatorja, državo pa pahnila v kaos. Več
-
20. 1. 2020 | Družba
»Današnji otroci živijo v iluziji, da so središče vesolja, obdani s samimi superlativi«
"Vsak otrok se najboljše uči iz svojih izkušenj. Paziti moramo, da ga ne oviramo na njegovi poti samostojnosti, da razvija svoja močna področja in je hkrati realen in se zaveda svojih omejitev tako kot mi vsi. Za narcisizem je več povezanih razlogov, od tega, kakšne posameznike potrebuje in oblikuje družba, do vpliva staršev in vzgoje. Slabo vpliva, ker otroke zaščiti pred vsem, ne naučijo se razmišljati s svojo glavo, ne znajo reševati konfliktov, ker nimajo izkušnje s tem, da bi morali kadarkoli kaj rešiti sami. Živijo v iluziji, da so središče vesolja, obdani s samimi superlativi. Ta čudna mešanica vzgojnih slogov vpliva na razvoj možganov; področja, povezana s čustvovanjem, se ne razvijejo do konca in malo manjka, da bo klasificirana motnja razvajenih otrok. In ja, starši imajo vpliv na to." Več