• Staš Zgonik

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Zuckerbergove smeti

    Mark Zuckerberg je Facebook zasnoval kot industrijsko farmo osebnih podatkov uporabnikov. Uporabniki Facebooka niso njegove stranke, temveč njegov produkt. Skrb za zasebnost je drugotnega pomena. Več

  • Vasja Jager

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Planiški veseljak

    Ob koncu sezone smučarskih skokov v Planici je v javnosti zakrožil posnetek skupine pijanih dedcev, ki so se z opolzkimi vprašanji spravili nad novinarko Kanala A. Med akterji izpada je bil član poslovodstva državne inženirske družbe DRI Tadej Veber, ki jo je odnesel skoraj brez posledic, zgolj z opravičilom, s katerim je pomiril nadzorni svet. Toda planiški incident je bil dovolj, da so v javnost prišle podrobnosti o njegovem neprimernem delovanju v DRI. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Kdo sploh še odgovarja?

    Decembra letos bo minilo 30 let, odkar je bila v slovenskih medijih objavljena prva javnomnenjska raziskava o strankarskih političnih referencah. Strank takrat uradno sploh še ni bilo. Anketiranci so se opredeljevali po tipih strank, kakršne so takrat poznale zahodne demokracije. In ljudje so se, kljub drugačnim pričakovanjem raziskovalcev, množično opredeljevali. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Boris Krabonja: Levičar je nekdo, ki aktivno spreminja svet na bolje

    Boris Krabonja, čistilec družbene umazanije. Kot učitelj zgodovine na mariborski Srednji ekonomski šoli dijake uči o velikih resnicah, ki ne smejo biti pozabljene. Tudi z vsakoletnimi izleti v Auschwitz. Kot prostovoljec je gibalo društva Up-ornik, ki vsak mesec plačuje položnice več kot šeststo revežem, ki jih je sistem zavrgel. Med njimi so predvsem obubožani upokojenci in samohranilke. Boris Krabonja se vsak dan srečuje s posledicami naraščajočega razslojevanja in poblagovljenja človeškega življenja. Pa vendar mu niti na misel ne pride, da bi odnehal. S svojim zgledom dokazuje, da je mogoče živeti solidarnost. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    50 milijard črk

    Človeška ribica ima vse lastnosti, ki so potrebne za to, da bi bilo njen genski zapis, njena »notranja navodila za sestavo in uporabo«, zanimivo poznati. Gre za ogroženo vrsto, živečo na zelo omejenem območju, ki velja za enega nacionalnih simbolov naše države. Poleg tega pa ima kopico sposobnosti, po katerih hrepenimo tudi ljudje – doživi lahko izjemno visoko starost, tudi več kot sto let, ob tem pa tudi na stara leta ohranja vitalnost in sposobnost razmnoževanja. Več

  • Možganski orgazmi

    V zadnjih letih je vzniknil nov spletni in psihološki fenomen, ki ga imenujejo avtonomni senzorični odziv meridianov ali ASMR. Gre za to, da lahko nekateri (predvsem zvočni) dražljaji v nekaterih posameznikih sprožijo prijetne občutke, ki jih morda še najnazorneje opiše izraz možgansko mravljinčenje. Nemara ste tudi sami že kdaj ob kakem šepetu z nežnim glasom začutili občutek telesnega ugodja, ki je bežno spominjal na kurjo polt. Pot je verjetno začel v lobanji ali vratu in spolzel po hrbtenici ter vas morda prevzel po vsem telesu. Neverjetno vas je pomiril in vam ugajal – kot bi vam kdo nežno zmasiral možgane. Ne zgolj prijetni, šepetajoči glasovi, tudi drugi zvoki in dražljaji pri nekaterih ljudeh sprožajo sproščujoče ščemenje. Denimo zvok česanja in striženja las, listanja knjig, nežnega tapkanja s prsti, drgnjenja dlani po različnih tkaninah ali polzenja prstov skozi ščetine krtače … S prijetnim mravljinčenjem ob takšnih dražljajih se lahko poistoveti marsikdo in splet je omogočil, da so se ti ljudje povezali v skupnost. Nastala je ASMR-kultura in se v nekaj letih razrasla v enega najbizarnejših kotičkov interneta. Več

  • Izak Košir

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Vzpon aseksualnosti?

    Številni zahodni mediji (med njimi tudi BBC in Independent) so pred kratkim povzemali izsledke neimenovane japonske raziskave, s katero naj bi bili v japonski družbi ugotovili naraščanje aseksualnosti. Iz teh podatkov, pri katerih ni bil naveden nikakršen vir – lahko domnevamo, da gre za umetno ustvarjeno famo –, je mogoče sklepati, da se vedno več mladih odloča za življenje brez spolnosti, za življenje, v katerem ni intime z drugim človekom. Se res dogaja kaj takega? Se to dogaja po vsem svetu – če se res? Tudi družabna omrežja so polna takšnih zgodb. Več

  • Izak Košir  |  foto: Uroš Abram

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Družba

    Erika Schauer, aseksualka: Če nimaš želje po spolnosti, ne pomeni, da ne poznaš ljubezni

    Že kot srednješolka sem imela občutek, da sem na področju čustev in intimnosti drugačna od večine, vendar se nisem veliko ukvarjala s tem, ker sem bila prepričana, da bom nekoč že srečala pravega moškega, kot ga menda sreča vsaka ženska. Vsaj tako sem mislila in v to razmišljanje me je silila vsa moja okolica. Izraziteje pa je to zavedanje postalo v začetku študija, ko sem opazovala, kako moje kolegice ena za drugo začenjajo resne zveze, meni pa je bil kje kakšen moški všeč kvečjemu od daleč. Če se mi je preveč približal, sem se umaknila. To je bilo zame izjemno težko obdobje, saj sem se vse bolj zavedala temeljne drugačnosti v sebi, ki pa je nisem razumela. Partnerske zveze, ki sem jih videla okoli sebe, mi niso bile všeč. Čudne so mi bile stvari, ki so bile drugim samoumevne, in začela sem razmišljati o tem, da mora biti z mano nekaj hudo narobe. Zadeve so šle tako daleč, da sem pomislila celo na samomor. Več

  • Interesi elit znotraj Zveze društev diabetikov ne bi smeli presegati potreb članov 

    V četrtek, 22. marca, je Zveza društev diabetikov Slovenije sklicala redno sejo. Na njej so med drugim člani izglasovali tudi predsednika in podpredsednika zveze, saj sta osebi, ki sta do tedaj zasedali omenjeni funkciji, odstopili. Kot zanimivost velja omeniti, da še do danes na spletni strani ni moč zaslediti ne izida volitev, ne napovednika dogodka. Še preden se posvetimo dogodku in nekaterim vprašljivim praksam Zveze društev diabetikov Slovenije, pa je pomembno, da na hitro orišemo strukturo in delovanje Zveze ter naslovimo vprašanje sladkorne bolezni. Več

  • Uredništvo

    4. 4. 2018  |  Družba

    Bi morala biti pravica, ki prepoveduje revščino, vpisana v ustavo?

    Na spletnem portalu Solidarnik, s katerim upravlja zunajparlamentarna stranka oz. gibanje Solidarnost, so objavili peticijo, ki se zavzema za vpis pravice ne biti reven v slovensko ustavo. "Pred petimi leti smo šli na ulice in trge in zahtevali politično in socialno prenovo Slovenije. Vstajniške zahteve so ostale neizpolnjene, desettisoči na ulicah in trgih ter številni, ki so to gibanje podpirali, so ostali razočarani. Obstoječa politika nima ne strategije ne vizije, s katero bi razvijala človeške in naravne potenciale republike Slovenije," so zapisali v spremnem besedilu peticije, ki jo je podpisalo že skoraj tisoč ljudi, med njimi tudi nekateri vidnejši predstavniki slovenske družbe. Več