• Janko Lorenci

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Družba

    Vrnitev v barbarstvo?

    Ljudje kot vrsta zlepa ne bomo izumrli, toda sedanja civilizacija je tik pred tem, da se sesuje, človeštvo pa se znajde v novem barbarstvu. Grozi, da se bo torej prepleteni, globalizirani svet razbil na koščke, da bodo razpadle tudi države kot organizirane skupnosti z osrednjo oblastjo, da se bodo sesuli urejeni sistemi šolstva, zdravstva, prometa. Da na jutranji prag ne boš več dobil časopisa ali redne količine interneta, da se bodo vrnile zatrte bolezni, da boš bolan šel k padarju, ker zdravnika ne bo, da bo iz pip kapljala okužena voda ali pa še to ne. V nebo bomo gledali s strahom, bali se bomo tal pod nogami. Več

  • Marjan Horvat

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Družba

    Eno ime. En kamen. Ena usoda.

    V zadnjih letih je marsikateri obiskovalec nemških mest pred nekaterimi stanovanjskimi poslopji opazil v pločnike vgrajene medeninaste tlakovce z vgraviranim imenom in priimkom osebe, datumom in letnico njenega rojstva in smrti ter navedbo koncentracijskega taborišča. Ob takšne kocke, več kot 69 tisoč jih je že vgrajenih, se ne »spotaknemo« le v nemških, temveč v mestih 24 evropskih držav, od Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih – v slovenskem prevodu nemške besede Stolpersteine jih imenujemo »spotikavci« – opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja. »Spotikavci« sicer ne zaznamujejo spomina le na judovske žrtve, temveč tudi na Rome, Sinte, homoseksualce in invalide, na vse tiste, ki jih je tretji rajh v svoji obsedenosti s čistostjo naroda, rase in vere obsodil na izginotje. Več

  • Uredništvo

    9. 8. 2018  |  Družba

    To je jutrišnja naslovnica Mladine

    Avtor ilustracije na naslovnici je Tomaž Lavrič, več pa si preberite jutri v novi Mladini >> #Mladina32 Več

  • Vanja Pirc

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Otok Abbinih popevk

    Od četrtka si lahko na rednem sporedu slovenskih kinematografov ogledamo drugi del filmskega muzikala Mamma Mia, ki kritikov sicer ni navdušil, a pri nas in v naši bližnji okolici je bil gotovo najteže pričakovan film letošnjega poletja. Pa sploh ne toliko zaradi Abbinih uspešnic ali zvezdniške zasedbe (Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth), temveč zato, ker so ga posneli čisto blizu nas, na hrvaškem otoku Vis. Več

  • Urša Marn

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Udinjanje avtomobilom

    Mestna občina Ljubljana je pred kratkim objavila, da namerava na Dunajski cesti v smeri proti središču mesta uvesti dodaten pas za avtomobile. Gre za odsek, kjer je bil pred leti eden od štirih voznih pasov spremenjen v rumeni pas, namenjen javnemu potniškemu prometu. Razlog naj bi bil načrtovana gradnja stanovanjskega kompleksa in dograditev džamije ob Parmovi ulici, zaradi katerih naj bi se prometne razmere v tej ulici poslabšale. V podjetju PNZ, kjer so pripravili prometno študijo, so po poročanju Dnevnika do načrta zadržani, vendar naj bi takšno rešitev narekoval pravilnik o projektiranju cest, po katerem menda mora biti zagotovljena neka raven storitev za motorni promet. Ob tem predstavnik podjetja dodaja, da se promet po Dunajski cesti kljub dodatnemu pasu ne bo bistveno povečal. Lahko se vprašamo, zakaj je potem ta sploh potreben, sploh naj bi bil problem tranzitnega prometa, ki se je odvijal po Parmovi kot vzporednici Dunajske, v veliki meri rešen z nedavno spremembo obvezne smeri vožnje po Livarski ulici. Več

  • Borut Mekina

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Pivci donata pod pritiskom

    Raba podzemnih voda je bila v Sloveniji dolga desetletja neurejena. Kot je že leta 2013 opozorilo računsko sodišče, so številna podjetja izvire najkakovostnejše vode izkoriščala, ne da bi za to karkoli plačevala državi. Zaradi nestrokovno podeljenih koncesij je tveganje največje pri mineralnih in geotermalnih vodah. Vodarji že od začetka devetdesetih let opozarjajo, da se je odvzem teh vod – za kopališča, a tudi za vzrejo paradižnikov in orhidej – v zadnjih 30–40 letih povečal za skoraj petkrat, zato se njihova gladina znižuje in bo predvidoma okoli leta 2021 dosegla kritično raven. A šele ko smo v zadnjih letih večino podjetij, ki to vodo izkoriščajo, prodali v tujino, se je vlada zganila in začela področje urejati. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Zgarane in podplačane

    Te dni velik del Slovencev in Slovenk uživa na oddihu, za Zvezdano Pratneker, glavno sestro na oddelku za travmatologijo v UKC Ljubljana, pa je čas dopustov še posebej naporen. Kadar ni na sestankih ali ne govori po telefonu, hodi po sobah in hodnikih na svojem oddelku in bodri podrejene, ki se včasih še komaj držijo na nogah. Medicinske sestre se ji v odgovor spodbudno nasmihajo, vendar niti same ne vedo, koliko časa bodo zdržale. Dobro se zavedajo, da jih je odločno premalo glede na potrebe oddelka, ki sprejema predvsem zelo zahtevne paciente. Toda čeprav so telesno in duševno izčrpane, pomoči pa ni na vidiku, vztrajajo. »Naš oddelek že deluje predvsem na etični pogon,« z mešanico grenkobe in ponosa v glasu pove Pratnekerjeva. Ter doda: »Ne vem pa, kako dolgo bomo še zmogli.« Več

  • Marjan Horvat

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    (Pre)velika neenakost je strup za družbo

    Čeprav se je povsod v Evropi in v svetu v času finančne in gospodarske krize dohodkovna neenakost povečala, se Slovenija tudi po njej, kar je vidno iz zadnje analize OECD, umešča na sam rep lestvice po tej kategoriji razvrščenih držav, saj imajo nižje razmerje med najbolje in najslabše plačanimi le še Češka in Slovaška ter Islandija in Norveška, sicer nečlanici EU. Res je sicer, da je tudi v Sloveniji največje breme krize prešlo na pleča najnižje plačanega sloja, neto razpoložljivi dohodek spodnje petine prebivalstva se je v času njenega trajanja znižal za 16 odstotkov, zgornji desetini pa le za 6,3 odstotka, vendar se dohodkovna neenakost tudi v tem obdobju ni bistveno povišala. Temu pritrjuje tudi najnovejše poročilo Državnega statističnega urada, objavljeno aprila, s podatkom, da kar dve tretjini zaposlenih prejemata dohodke, nižje od povprečne plače, ki je lani znašala 1685 evrov bruto (1062 evrov neto). Povedno pa je, da je Slovenija prva v Evropi po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno ali do pet odstotkov višjo plačo. Skupina, najbolj izpostavljena tveganju revščine, so še naprej upokojenci. Več

  • Bog je Ljubezen in ne more biti maščevalen

    Ob nedavnih požarih v okolici Aten in škandaloznem izpadu škofa Ambrozija, ki je požar pripisal božji jezi zaradi ateizma grškega premiera Ciprasa, kar je bilo tudi v naših medijih sprejeto z zgražanjem in neredko posplošenim obsojanjem grške cerkve, sem se živo spomnil velikih požarov v Grčiji leta 2007 in osebne izkušnje s takratnim škofom, sedaj nadškofom Aten in vse Grčije Hieronimom, katerega dostojanstveni odziv na Ambrozijev izpad ni bil deležen enakega zanimanja. Več

  • Erik Valenčič

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Farsična revolucija na smetišču sveta

    Podatki so zares skrb zbujajoči, če ne že kar depresivni. Ameriški znanstveniki in raziskovalci z univerz v Georgii in Santa Barbari ter z inštituta Sea Education Association so v lani objavljeni študiji predstavili ugotovitve, da je človeštvo od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2015 ustvarilo 8,3 milijarde ton plastike. Ker je ta količina nepredstavljiva, bo zadostovalo, če zapišemo, da je to dovolj plastike, da bi iz nje ’izdelali’ dodatno celino. Nekaj podobnega pravzaprav že obstaja. Imenuje se Velika pacifiška zaplata odpadkov. Gre za ogromen pas v glavnem plastičnih smeti, ki plavajo na morski gladini in tik pod njo med Kalifornijo in Havaji. Okoljevarstveniki vedo zanj že tri desetletja, a šele marca letos so na podlagi novih opazovanj in meritev ugotovili, da je dvakrat večji (presega dvakratno velikost Francije) in da je v njem 16-krat več smeti (79 tisoč ton), kot pa so mislili doslej. Od 8,3 milijarde ton plastičnih izdelkov smo jih 6,3 milijarde že odrabili. Od tega smo jih devet odstotkov reciklirali, 12 odstotkov sežgali, preostalih 79 odstotkov pa jih je končalo na odlagališčih oziroma v naravnem okolju. Podatek, ki zbuja še največ skrbi, je, da smo polovico plastike od leta 1950 do danes proizvedli v zadnjem desetletju in pol. Marsikdo bi odgovornost za to takoj pripisal velesilam v razvoju na čelu s Kitajsko, vendar stvari niso tako preproste. Kitajska je šele leta 2010 prehitela Evropo in postala vodilna proizvajalka plastike, čemur ni botrovala tako zelo opevana evropska zavest o varovanju okolja, temveč gospodarska recesija. Poročilo združenja evropskih proizvajalcev PlasticsEurope iz leta 2011 navaja: »Evropska unija je bila vedno pomemben neto izvoznik plastike in plastičnih izdelkov. Njena trgovinska bilanca se je med letoma 2000 in 2010 povečala za več kot sto odstotkov in leta 2010 je ustvarila 15,7 milijarde evrov trgovinskega presežka. Kljub zmanjševanju števila delovnih mest in izgubi vodstvenega položaja [v svetu] evropska industrija plastike ključno prispeva k trgovinskemu presežku EU.« Povedano drugače: ključno prispeva k onesnaženju planeta. Več