• Uredništvo

    13. 2. 2019  |  Družba

    Imajo v Ljubljani turisti prednost pred študenti?

    Po četrt stoletja dolgi denacionalizaciji je Mestna občina Ljubljana (MOL) od Nadškofije Ljubljana ponovno pridobila stavbo nekdanjega Baragovega semenišča. Napovedana obnova Baragovega semenišča oziroma Pionirskega doma in Slovenskega mladinskega gledališča je odprla vprašanje nadaljnjega delovanja Študentskega doma Akademski kolegij, ki tam obratuje že 67 let. V stranki Levici so v sporočilu za javnost napisali. da so zaskrbljeni zaradi informacij o prihodnosti študentskega doma, v katerem biva okoli dvesto študentk in študentov. V letošnjem letu, natančneje do junija, se namreč od študentk in študentov zahteva, da se zaradi prenove iz doma izselijo. Več

  • Uredništvo

    12. 2. 2019  |  Družba

    Kaj je narobe z demokratično družbo v Sloveniji

    Medijska svoboda in pluralnost sta vitalnega pomena za vsako resnično demokratično družbo. Že vrsto let opažamo, da je v tem pogledu s slovensko nekaj narobe. Tako se glasi napoved okrogle mize z naslovom Slovenski mediji – med samocenzuro in sovražnim govorom, ki bo potekala 19. februarja ob 20. uri v Slovenskem mladinskem gledališču. Vodil jo bo novinar in zunanji sodelavec Mladine Erik Valenčič, gosta pa bosta prav tako Mladinin kolumnist, sicer profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vlado Miheljak in dr. Boris Vezjak, komentator medijske krajine in izredni profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru. Več

  • Kapitalu je dovoljeno vse, tudi kršenje človekovih pravic

    Prejšnji teden se je v Abu Dabiju zaključilo azijsko prvenstvo. Katar je s 3 proti 1 premagal Japonsko in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil naslov. Na celotnem tekmovanju so prejeli le en gol. Od decembra 2010, ko je Fifa sporočila, da bo Katar gostil svetovno prvenstvo leta 2022, do danes je nogomet v tej zalivski državi storil velik korak naprej. Kako je Katar, ki je pol manjši od Slovenije in ima le 2,7 milijona prebivalcev, postal del nogometne elite? V zgolj enem letu je reprezentanca Katarja pridobila 68 mest na Elo rating nogometni lestvici, ki jo objavlja spletna stran eloratings.net. Katar zaseda zelo dobro 24. mesto, Slovenija pa se nahaja na 66. mestu. Več

  • Izak Košir

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Katere živali so lahko hišni ljubljenčki?

    Številni aktivisti za pravice živali opozarjajo, da se tudi v Sloveniji pojavlja vedno več divjih in eksotičnih živali. Obenem se je razširila prodaja mladičev za dom neprimernih živali. Oglasi se pojavljajo na spletu, eden takšnih je bil oglas na spletnem portalu Bolha.com, ki je ponujal mladiče tigrov in levov. »Mladi levi in tigri, udomačeni mladiči, vzgojeni v hiši, naprodaj z vso dokumentacijo,« je zapisala oseba, ki se je podpisala kot Ivo T. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Planet samskih

    Že približno leto je mobilna igra Producentka in ljubezen med najbolj priljubljenimi na Kitajskem: v dveh mesecih po izidu septembra 2017 si jo je preneslo 10 milijonov uporabnikov. Kitajski razvijalci mobilnih iger so odkrili zlato jamo: v ZDA se še vedno osredotočajo na moške, stare od 18 do 34 let, Kitajci pa ugotavljajo, kako pomembne potrošnice v svetu »gaminga« so mlade ženske. Več

  • Staš Zgonik

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Ko pade Noč ...

    Ko je konec lanskega leta odjeknila novica, da znanemu kardiologu dr. Marku Noču agencija za raziskovalno dejavnost ni namenila sredstev za nadaljevanje raziskovalnega programa, so hitro zakrožile teorije zarote, češ da se je to zgodilo zaradi njegovega truda za zniževanje cen žilnih opornic. Da ga »prvorazredna elita« kaznuje, ker ji meša štrene in kvari ustaljene načine poslovanja. Ali kot je na Facebooku slikovito zapisal Janez Janša: »Ker je s tem delno ogrozil kriminalni fevd, ki so ga desetletja neposredno upravljali vrhovni ajatole prvorazrednih, je bila reakcija neusmiljena.« Več

  • Vesna Teržan

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Aroganca oblasti

    Velika svetovna razstava Expo se je rodila v 19. stoletju, v času industrijske revolucije, ko so bile posamezne države ponosne na svoj industrijski in tehnološki razvoj. Prva je dosežke svetovni javnosti predstavila Francija že leta 1844, sledila ji je Velika Britanija, ki je leta 1851 na pobudo princa Alberta, soproga kraljice Viktorije, pripravila prvo veliko mednarodno razstavo Velika razstava dosežkov industrije vseh narodov. Leta 1889 je Francija potegnila voz naprej z organizacijo Exposition Universelle. V Parizu je bila razstava na 96 hektarih od Marsovih poljan prek Trocadera in obale Sene do Doma invalidov. Udeležilo se je je 54 držav in 17 kolonij. Francozi so ob tej priložnosti v dokaz svojega tehnološkega in inženirskega znanja postavili Eifflov stolp. Drugi prelomni Expo je bil v Bruslju leta 1958, Belgijci so takrat postavili znameniti Atomium. Ta železni model atoma je nakazoval razvoj znanosti; eden izmed nagrajenih paviljonov pa je bil jugoslovanski, ki ga je sprojektiral arhitekt Vjenčeslav Richter. Zbudil je pozornost svetovne javnosti zaradi modernistične elegance in preprostosti, pa tudi težnje, da pokaže, kako Jugoslavija spodbuja ustvarjalnost in inovativnost v industriji in kulturi. Jugoslavija je vedela, kaj pomeni predstavitev mlade države na Svetovni razstavi, zato je za pripravo predstavitve izbrala enega svojih vrhunskih ustvarjalcev. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    »Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«

    Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Resetiranje univerze

    Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.« Več