• Izak Košir

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Narobe svet

    Območni odbor Nove Slovenske zaveze Rovte je prejšnjo nedeljo, 26. avgusta, v Rovtah pripravil »spominsko mašo za domobrance in druge žrtve totalitarnih režimov«, ki ji je nato sledila spominska slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve domobranstva. Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Stane Granda, ki je teden prej v oddaji Intervju na TV Slovenija, kamor ga je povabil voditelj Jože Možina, sicer avtor Pričevalcev, dejal, da so si domobranci »najbolj prizadevali za to, da bi Slovence ohranili skupaj, da ne bi bili spet razdeljeni,« in so »zato iskali rešitev pri Nemcih, pri Italijanih, da bi ja Slovenci ostali vsaj pod enim okupatorjem, ker bi potem laže preživeli«. Več

  • Greh in pokora

    Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Tomaž Zajc, pričevalec holokavsta

    Tiste septembrske noči leta 1944, ko je gestapo aretiral Jude in Judinje, ki so tudi po nemški okupaciji Slovenije še vztrajali v Ljubljani, so uslužbenci te zloglasne nacistične policije potrkali tudi na vrata stanovanja na Resljevi ulici, kjer je živela ( judovska) družina Zajc-Steinberg. Aretirali so Regino Zajc, roj. Steinberg, in njenega moža Ladislava Zajca, njunega sina, petletnega Tomaža, pa je njegova varuška Savica rešila tako, da ga je v zadnjem hipu prek balkona predala družinski prijateljici v sosednjem stanovanju. Ko so gestapovci odšli, je z otrokom odšla v Tivolski grad, kjer so živeli njeni starši, in ga do konca vojne skrivala kot svojega nezakonskega otroka. Zaradi njene pomoči se je Tomaž, edini iz družine Zajc-Steinberg, izognil deportaciji v nemško koncentracijsko taborišče. Že leto prej so aretirali njegove stare starše, Viljema in Lili Steinberg. Oba sta umrla v nemških taboriščih. Tomaževega očeta so odpeljali v Dachau, mamo najprej v Begunje in nato v Ravensbrück, njegovo teto Lidijo in strica Ludvika Filipca v Dachau. Več

  • Boštjan Kaluža*

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Razmišljujoči stroji

    Leta 1956 se je John McCarthy, mladi docent na univerzi Dartmouth v ZDA, odločil organizirati dvomesečno poletno delavnico na temo strojev, ki lahko razmišljajo. Na delavnico je povabil vodilne strokovnjake s področja računalništva, matematike, lingvistike, biologije, kognitivnih znanosti in formalne logike. Med njimi so bila tudi zveneča imena, kot sta Claude Shannon, znan kot oče teorije informacij, in Herbert A. Simon, kasnejši dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo. Delavnico so zastavili precej ambiciozno, glasila se je takole: »Predlagamo, da se poleti 1956 na Dartmouth College v New Hampshiru izvede raziskava umetne inteligence v dveh mesecih z desetimi raziskovalci. Raziskava bo gradila na domnevi, da se lahko vsak vidik učenja ali katerakoli druga značilnost inteligence tako natančno opiše, da jo stroj lahko simulira. Poskušali bomo najti načine, kako lahko stroj uporabi jezik, oblikuje abstrakcije in koncepte, reši probleme, ki so zdaj rezervirani za ljudi, in se sam izboljšuje. Menimo, da se lahko pri enem ali več od teh problemov doseže znatno izboljšanje, če skrbno izbrana skupina znanstvenikov skupaj dela eno poletje.« Več

  • Urša Marn  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    »Učenje jezikov je tek na dolge proge«

    Star pregovor pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« To še zlasti drži za majhne narode, kot je slovenski. »Ljudje z znanjem jezikov so od nekdaj lažje in hitreje dobili službo. Ko uspešne menedžerje, inženirje, vodje ... vprašam, katera znanja jim poleg strokovnega znanja v življenju in pri delu pridejo najbolj prav, je prvi odgovor vselej enak: tuji jeziki! Pogosto citiram avstrijskega filozofa Ludwika Wittgensteina, ki je dejal: ‘Meje mojega jezika so meje mojega sveta’ – to je še kako res!« pravi Mojca Hergouth Koletič, direktorica jezikovne šole Mint International, sicer pa profesorica angleščine in nemščine, ki se že vse poklicno življenje ukvarja s poučevanjem odraslih. »Pri nas je prvi tuji jezik še vedno angleščina, ta postaja sama po sebi umevna, tako kot je bilo v nekdanji državi znanje srbohrvaščine. Angleščina zato ne pomeni posebne konkurenčne prednosti na trgu delovne sile. Znanje vseh nadaljnjih jezikov je tisto, kar vam daje prednost.« Več

  • Opešana univerza

    V drugi avgustovski številki Mladine je bil objavljen proglas »Univerza danes«. Na sliki vidimo pročelje stavbe Kranjskega deželnega dvorca, v katerem je sedež rektorata Univerze v Ljubljani, pred pročeljem pa veliko rdečo preprogo, ki morda namiguje na praznovanje stoletnice Univerze prihodnje leto. Za pročeljem je mogoče uzreti pomenljivo dolgo senco, ki pada za stavbo, in podporni leseni steber, ki pročelje drži pokonci. Več

  • Staš Zgonik

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Zaprti krog

    Od leta 1992 do lani so se kitajske ladje, ki so v Evropo vozile poceni izdelke splošne porabe, vračale naložene z odpadnimi surovinami, ki so jih nato v kitajskih obratih spet predelali v nove poceni plastične izdelke in njihovo embalažo. Zapakirali so jih v kartonske škatle iz recikliranega »zahodnega« papirja in nam jih spet poslali. Več

  • Staš Zgonik

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    Demokratični material

    Andrej Kržan je začel svojo kariero na Kemijskem inštitutu pred več kot 20 leti in takrat so bile skrbi o okoljskih učinkih plastike in njenem pravilnem recikliranju zelo nizko na seznamu vročih raziskovalnih področij. Izkušeni sodelavci so mu tovrstno izbiro odsvetovali. »Tudi ko sem čez nekaj let prišel z idejo o biorazgradljivih plastičnih materialih, so me vsi čudno gledali.« Več

  • Darja Kocbek

    30. 8. 2018  |  Družba

    Umrla je pravna država

    V spopadih po smrti 35-letnega Nemca kubanskega izvora v vzhodnonemškem mestu Chemnitz je bilo ranjenih 20 ljudi, med njimi tudi dva policista. Ovadbe so bile vložene proti 43 ljudem, 10 ljudi se mora zagovarjati zaradi prepovedanega Hitlerjevega pozdrava. Notranji minister dežele Saške Roland Wöller (CDU) po poročanju die Welt pravi, da to še niso dokončni podatki. Več

  • Uredništvo

    29. 8. 2018  |  Družba

    Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske

    Izšla je nova knjiga Manifest za domovino, ki so jo napisali mladi generacije Z. No, tako vsaj trdijo tisti, ki so knjigo izdali. V resnici gre za projekt skrajnodesničarske skupine Generacija Identitete, ki že v napovednem videu, polnem homofobije, ksenofobije in nestrpnosti do različnih marginalnih skupin, pokaže svoje prave barve. Na svoji spletni strani se opirajo na članke portala Nova24TV, njihov cilj pa je, kot so zapisali v svojem opisu, da Slovenija ostane dežela Slovencev in Evropa kontinent Evropejcev. "Našim potomcem želimo zapustit državo v kateri bomo Slovenci še vedno predstavljali absolutno narodno večino," pravijo. Zveni znano? Za nekaj podobnega so se zavzemali tudi nacisti v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji.  Več