• Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Pravica ali grožnja?

    Ko je bila Samra Dervišević stara 17 let, se je odločila, da se pokrije s hidžabom, islamskim pokrivalom, ki zakriva lase, obraza pa ne. Samra Dervišević izvira iz verne družine, njeni starši so redno molili, že od mladih nog je obiskovala verouk. Ko je dopolnila 18 let, je stopila korak dlje, začela je nositi rokavice in nikab, obleko, ki zakrije vse telo, vidne ostanejo samo oči. »V tem obdobju življenja me je močno zanimala duhovnost. Začela sem spoznavati, kakšne cilje imam v življenju in kaj me zanima, imela sem občutek, da je moje življenje nepopolno, da mu nekaj manjka. Začela sem spoznavati svojo vero islam, veliko sem brala. Zame je zakrivanje vrhunec predanosti Bogu in krona mojih prepričanj, mojega verovanja. Predstavlja mojo osebnost, lastnost. Je vzrok moje sreče,« pravi. Več

  • Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Šolska pravila

    Ministrstvo za šolstvo in šport ima že leta opraviti z različnimi vprašanji (pravzaprav se zanje ne meni), povezanimi s tem, kako naj bi bila javna šola hkrati avtonomna, versko nevtralna in vključujoča. V praksi to pomeni, da naj bi vključevala različnost tudi, kar zadeva vero, ne da bi se odpovedala svoji posvetni naravi. Gre za praktična vprašanja. Ali naj šola dovoli blagoslov v svojih prostorih? Ali naj dopušča različne jedilnike, oblikovane na podlagi verskih prepričanj? Ali lahko učitelji nosijo verske simbole? Jih lahko učenci? Jasnim odgovorom na ta vprašanja se je do zdaj ministrstvo za šolstvo izogibalo, smernice, dane šolam, so bile odvisne bolj od osebnih nagnjenj vsakega ministra posebej. Pred leti so bili sicer pripravljeni strokovni osnutki rešitev teh vprašanj, vendar jih je tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič pospravil v predal. Več

  • Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Dr. Anja Zalta

    Dr. Anja Zalta je sociologinja religije, predava na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti. V prihajajoči številki revije Javnost – The Public bo objavila članek o ne-vidnosti pokritih žensk v slovenski javnosti, o tem, kaj pomeni ruta na glavi katoliške nune in zakaj ima podobno pokrivalo na glavi muslimanke v slovenski družbi drugačen pomen. Kaj torej narediti s konceptom vidnosti, kako biti enakopraven in hkrati izkazovati versko pripadnost? Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    »Želela bi, da bi kdo opazil, kaj je z mano«

    Marija je po krščanskem verovanju brezmadežna. Vse življenje je bila devica, to je ostala tudi po rojstvu svojega in božjega sina Jezusa Kristusa, ki je bil spočet brez stika z moškim. Marija je za marsikoga najpomembnejša ženska na svetu. Tako je ime tudi naši sogovornici, ki je bila v otroštvu spolno zlorabljena. Ime ni pravo, izmišljeno je. Morda si ga je nadela tudi ali ravno zaradi tega, kar simbolizira. Več

  • Uredništvo

    8. 11. 2018  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! To je njena naslovnica. S prepovedmi in zapovedmi glede oblačenja oba, politika Zahoda in islamizem, zlorabljata ženske. Obe obliki, prisila odkrivanja in prisila zakrivanja, sta zatiranje. Več jutri! #Mladina45 Več

  • Čigav je Trst?

    3. november. Dan, ko v Trstu slavijo mestnega zavetnika svetega Justa (San Giusto). Letošnji občinski praznik bo šel v zgodovino kot dan, ko so po tržaških ulicah znova korakali fašisti. Fašisti tretjega tisočletja, kakor zase pravijo predstavniki gibanja Casapound, so ugrabili mesto in za ta dan napovedali shod ob 100. obletnici zmage v prvi svetovni vojni, ki je Italiji "vrnila" Trst, Gorico, Istro, Reko. Kljub nasprotovanju vseh tržaških verskih skupnosti, slovenskih zamejskih združenj ter ostalih organizacij, ki se predobro zavedajo nevarnosti potvarjanja zgodovine in vnovičnega vzpona fašizma, je občinska prefektura izdala soglasje za izpeljavo shoda. Trst je kot pristaniško mesto stičišče različnih jezikov, idej, kultur, tudi kraj, kjer se srečajo različna prepričanja. Prav zato so nasprotniki fašističnega shoda istega dne napovedali manifestacijo pod naslovom: Osvobodimo se fašizmov! (Liberiamoci dai fascismi!). Več

  • Darja Kocbek

    6. 11. 2018  |  Družba

    Plastični odpadki so dober posel za kriminalne združbe

    Medtem ko je problem plastičnih odpadkov že nekaj časa splošno znan, so začele prihajati v javnost še informacije o goljufijah in zlorabah pri recikliranju plastike. V Veliki Britaniji je agencija za okolje po poročanju Guardiana sestavila skupino preiskovalcev, med katerimi so trije upokojeni policisti, katerih naloga je preveriti informacije, ali organizirani kriminal in podjetja zlorabljajo sistem. Več

  • IK, STA

    6. 11. 2018  |  Družba

    Slovenija po številu duhovnikov na prebivalca v evropskem vrhu

    Slovenija ima 55,7 duhovnika na 100.000 prebivalcev in se na lestvici 29 evropskih držav po tem podatku uvršča na osmo mesto, je objavili grški portal jodi.graphics, ki se sklicuje na različne vire. Mesto pred Slovenijo je Hrvaška s 56,1 duhovnika na 100.000 prebivalcev. Največ duhovnikov imajo v Grčiji, 87,7 duhovnika na 100.000 prebivalcev. Več

  • Uredništvo

    5. 11. 2018  |  Družba

    Vnesi svojo mesečno plačo in se zjoči

    Gentrifikacija v slovenski prestolnici marsikateremu prebivalcu Ljubljane onemogoča pot do stanovanja. Cene slednjih, pa naj gre za nakup ali najem, dosegajo vrtoglave številke. Inštitut Danes je nov dan je zato na svoji spletni strani lansiral projekt, ki vam izračuna, koliko od stanovanj, ki so na voljo na trgu, si lahko privoščite. Vse, kar morate storiti je to, da v iskalnik vnesete svojo net mesečno plačo. Nato pa, kot pravijo pri inštitutu, se lahko ob rezultatu zjočete ...  Več

  • Darja Kocbek

    5. 11. 2018  |  Družba

    Čarovnice in razredni boj

    Lov na čarovnice ostaja ena najmanj raziskovanih področij v zgodovini Evrope, redko to temo najdemo tudi v raziskavah o zgodovini proletariata. Ker so bile žrtve v glavnem kmečke ženske, je lahko razlog, da se zgodovinarji s tem genocidom niso ukvarjali. Ker ga ne najdemo v zgodovinskih knjigah, prevladuje prepričanje, da ni bil pomemben, če ne celo del folklore, v knjigi Caliban and the Witch piše Silvia Federici. Njene ugotovitve so povzeli v reviji Jacobin. Več