• Vanja Pirc

    24. 5. 2008  |  Mladina 21

    Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajanez_pipan_mf.jpg

    Janez Pipan, kot kaže, zapušča ljubljansko Dramo, ki jo je vodil 14 let. Čeprav je v njegovem obdobju postala osrednja slovenska gledališka institucija, se je kulturni minister odločil, da mu mandata ne bo podaljšal. Za novega ravnatelja Drame je predlagal igralca Iva Bana. Pipan se je nato odločil, da odide tudi s položaja predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, našega najvišjega strokovnega organa na področju kulture. Več

  • Erik Valenčič

    22. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Svet

    Islam ni vojaško-politični pakt

    /media/www/slike.old/mladina/intoliver_potezica_aleksandar_potezica.jpg

    Oliver Potežica je srbski poklicni diplomat od leta 1978. Bil je prvi sekretar na jugoslovanskem veleposlaništvu v Iranu od leta 1985 do 1990 in izredni veleposlanik ZRJ za Jordanijo in Palestino v letih od 1996 do 2001. Vodi društva prijateljstva z arabskimi državami in Iranom ali sodeluje v njih, je avtor številnih znanstvenih esejev o religiji v zunanji politiki in islamu, o čemer tudi predava na priznanih univerzah širom po muslimanskem svetu. Njegova zadnja knjiga je izčrpna študija o vahabitih, pripadnikih konservativnega sunitskega gibanja, ki vse več pozornosti zbuja tudi na Balkanu. Več

  • Staš Zgonik

    16. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Družba

    Elektroreciklaža

    Emil Šehič pred \

    Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU. Trenutno imajo 140 pogodbenih partnerjev. Ustanovitvenih podjetij je bilo osem, obratovati so začeli s 55 partnerji, do konca lanskega leta jih je bilo že 100. Aprila je minilo eno leto, odkar so od Agencije za okolje kot prvi dobili uradno licenco za izvajanje celovitega sistema za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2008  |  Mladina 19

    Karel Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desusa

    /media/www/slike.old/mladina/vintkarl_erjavcv.jpg

    Karel Erjavec v vladi bolj ali manj uspešno krmari med interesi Koalicije Slovenija in “levim” programom stranke, ki jo vodi. Ministrstvo je do sedaj vodil brez večjih pretresov, v zadnjem času so se pojavili očitki o netransparentnem nakupu oklepnikov, iz vojske pa so mu začeli uhajati vojaki. Kljub vsemu je prepričan, da bo njegova stranka pozitivno presenečenje bližajočih se volitev, hkrati pa mu je vseeno, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali Borut Pahor. Več

  • Jure Trampuš

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    Milan Kučan, nekdanji predsednik

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamilan_kuan_bpet.jpg

    Milan Kučan je človek, ki se z aktualno politiko ne ukvarja že več kot pet let. Kljub temu mu prepisujejo velik vpliv, demonizirajo ga vladajoče stranke, opozicijske pa se, kot pravi Jožef Školč, bojijo njegove sence. Eno od pomembnejših vprašanj letošnjih volitev je, koga bo Kučan podprl in kakšen bo odmev te geste. A nekaj je jasno že danes, gotovo ne bo podprl strank, ki vodijo državo. Po njegovem mnenju je vlada Janeza Janše avtoritarna, ni izpolnila obljub, državo odmika od vrednot osamosvojitve, še en Janšev mandat pa bi še bolj zavrl razvoj Slovenije. Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”Janša nas reže kot salamo”

    Marko Štrovs, član izvršilnega odbora Nove Slovenije

    Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS. Več

  • Borut Mekina

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”To ni lepotno tekmovanje”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintmitja_gaspari_01_bk.jpg

    Odgovoril bom drugače. Ko v različnih evropskih državah razpravljajo o reformah, gre razprava vedno v dve smeri. Po eni strani je treba povečati odzivnost gospodarstva in trgov na zunanje šoke, po drugi pa je v reformah treba zagotoviti varnostne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se preveč ljudi neupravičeno znašlo v položaju socialne ogroženosti. Več

  • Deja Crnović

    13. 4. 2008  |  Mladina 14  |  Družba

    Zakaj so deklice nesrečne?

    Najstnice leta 2008 na koncertu punk bendov iz leta 1978
     Borut Krajnc

    Dr. Renata Šribar je raziskovalka na področju sociologije in socialne ter kulturne antropologije; ukvarja se predvsem s podobami in statusom žensk v medijih, s seksualnosti in z regulacijo pornografije. Nedavno je sodelovala pri pripravi študije o položaju deklic v Evropski uniji. Več

  • Urša Marn

    28. 3. 2008  |  Mladina 12  |  Kultura

    "Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

    Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti. Več

  •  

    14. 3. 2008  |  Mladina 10  |  Kultura

    Trkaj

    Alija. Z osnovno šolo smo bili na smučanju na Pohorju, ko je prijatelj Blaž potegnil ven kaseto Ali Ena. Do konca športnega tedna smo že vsi znali plato na pamet. To je bil en tak bum. Več