John McTiernan / »Snemanje zgolj filmov o superjunakih je zločin!«

John McTiernan je ob koncu osemdesetih let posnel tri akcijske klasike, Predatorja, Umri pokončno in Lov na Rdeči oktober, in postal novi veliki hollywoodski up, a so mu potem nekateri filmi – od Zadnjih dnevov raja in Zadnje velike avanture do Trinajstega bojevnika in Rollerbala – skrahirali, njegova kalvarija pa se je – po prisluškovanju nekemu producentu, laganju FBI-ju in ječi – končala s »črtanjem«, tako da že 20 let ni režiral. Zrel je bil za Grossmanna, festival fantastičnega filma in vina, ki se je prejšnji teden odvrtel v Lotmerku – tam, kjer sanje nikoli ne umrejo. V petek zvečer je bila v največji lotmerški dvorani projekcija Predatorja, ki sva jo uvedla skupaj – brez scenarija. Šel je za mano, jaz pa za njim. Rekel je: »Tole je bil pa mali stand-up. Lahko bi šla na turnejo.« In sva šla – naslednji dan.

Zemira A. Pečovnik / »Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla«

Zemiro A. Pečovnik poznamo kot avtorico dokumentarnih filmov in videoumetnico, že 25 let pa tudi kot eno najbolj prepoznavnih sodelavk uredništva oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Zadnja tri leta je to uredništvo na edini slovenski televiziji, ki prostor sistematično in bogato odmerja kulturi, saj jo k temu obvezuje zakon o javnem servisu RTV Slovenija, tudi vodila. Urednica je bila v obdobju pandemije, ki je bilo za kulturo izjemno težko. In urednica je bila v obdobju, ko so RTV prevzeli ljudje, ki so bili tja nameščeni z enim samim ciljem: da jo spremenijo v propagandni kanal stranke SDS ali jo uničijo. Prejšnjo sredo ji je eden od njih, v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vročil izredno odpoved delovnega razmerja. Predsednik novega sveta RTV Goran Forbici je nemudoma opozoril, da pristojnosti za to nima. A to Urbanije ni ustavilo.

Jernej Stritih / »Električne avtomobile bomo polnili doma v garaži ali pa na službenih parkiriščih«

Jernej Stritih je gozdar in okoljevarstveni strokovnjak. Sodeloval je pri nekaterih najboljših političnih odločitvah, ki jih je Slovenija skozi leta sprejemala na področju varovanja okolja in narave, začenši z Zakonom o varstvu okolja, sprejetim leta 1993. Stritih je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom Mihe Jazbinška. Kasneje je postal prvi predsednik nadzornega sveta Eko sklada, namenjenega sofinanciranju naložb v koriščenje obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih poslopij. Med letoma 2009 in 2012 je vodil Službo vlade za podnebne spremembe in pripravil predlog dolgoročne strategije prehoda v nizkoogljično družbo, v sklopu katere je bila opredeljena pot, kako doseči zmanjševanje škodljivih emisij kljub nadaljnji gospodarski rasti. Takratna Pahorjeva vlada ni zaupala tem napovedim, naslednja, Janševa, pa je službo za podnebne spremembe ukinila.

Tanja Fajon / »Naš cilj ostaja pravičnejša obdavčitev premoženja«

Zunanja ministrica Tanja Fajon je imela v zadnjih nekaj mesecih sestanke s skupaj 150 ministri in drugimi predstavniki različnih držav. Nekateri od teh so trajali tudi po več ur. Še posebej intenzivno je bilo zadnjih nekaj tednov, ko je spala le v letalih, »zaradi česar smo tudi veliko privarčevali pri hotelskih stroških«, nam pove v šali na koncu pogovora. Velika zmaga Slovenije na glasovanju za nestalno članico varnostnega sveta v letih 2024 in 2025 ta mesec je bila za zunanjo ministrico Tanjo Fajon tudi velika osebna investicija. Potem ko se je vrnila iz New Yorka, kjer je glasovanje potekalo na sedežu Združenih narodov (OZN), je zaradi izčrpanosti, pomanjkanja spanja in stresa morala takoj v ljubljanski UKC. Sedaj okreva, in ker se počuti iz dneva v dan bolje, je tudi privolila v ta pogovor.

Damijan Denac / »Kmetje morajo svoj fokus iz ego kmeta obrniti v eko kmeta«

Damijan Denac (1975) je ornitolog, naravovarstvenik, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1999 se je v diplomski nalogi ukvarjal z belo štorkljo, leta 2007 pa na oddelku za biologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko doktoriral na temo populacijske dinamike repaljščice, majhnega ptiča pevca, ki ga najbolj ogroža kmetijstvo in v Sloveniji počasi izumira. Denac kot direktor (od 2011) vodi in usmerja dejavnosti profesionalnega dela društva DOPPS, ki deluje že od leta 1979 in ima danes 31 zaposlenih. Deluje na štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ormožu. Gre za strokovnjake, zlasti ornitologe in biologe, ki izvajajo naravovarstvene, izobraževalne in raziskovalne projekte. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti.

Walter Baier / »Levica je bila uspešna, kadar je bila sposobna sklepati čim širša zavezništva«

Walter Baier je avstrijski politik in ekonomist, decembra lani je bil izvoljen za predsednika Evropske levice, stranke, ki v evropskem parlamentu združuje levičarske stranke od socialistov do komunistov in katere članica je tudi slovenska Levica. Pred tem je bil skoraj desetletje predsednik Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), ki je nedavno dosegla zavidanja vreden uspeh v Salzburgu – navkljub pričakovanjem ji je na volitvah uspelo zasesti drugo mesto. Podobnega uspeha za Evropsko levico bi si zagotovo želel tudi na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Vendar pa trenutne projekcije niso najobetavnejše. Na grških parlamentarnih volitvah je pred kratkim slavila Nova demokracija, konservativna stranka premiera Kiriakosa Micotakisa. Osvojila je skoraj 41 odstotkov volilnih glasov – samo za primerjavo: drugouvrščena Siriza jih je prejela kar pol manj –, vendar je bilo to še vedno premalo za samostojno oblikovanje vlade, zato se bodo Grki na volitve spet odpravili konec junija. Prejšnji konec tedna so v Španiji potekale regionalne in lokalne volitve. Na njih so največje izgube pretrpeli vladajoči socialisti, v večini regij je slavila konservativna Ljudska stranka. Tudi zaradi izida je španski premier Pedro Sánchez za konec julija razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale sicer potekati ob koncu leta.

»Obsedenost z rastjo je trdovratna«

Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

Sanja Ajanović Hovnik / »Morda bi lahko nekatere reforme izvedli hitreje, če bi uporabljali metode prejšnje vlade«

Sanja Ajanović Hovnik je ena najtesnejših zaupnic predsednika vlade Roberta Goloba. Je soustanoviteljica Gibanja Svoboda in soavtorica njenega programa ter koalicijske pogodbe. Leta 2008, še brez diplome fakultete za upravo, se zaposli v službah državnega zbora, njen karierni vzpon pa se zares začne leta 2012 z ustanovitvijo Pozitivne Slovenije, ko se pridruži Alenki Bratušek. Med letoma 2015 in 2018 je sekretarka njene poslanske skupine, tedaj, ob ustanavljanju Pozitivne Slovenije, pa spozna tudi Roberta Goloba, s katerim po lastnih besedah splete tesne, prijateljske vezi. Danes je kot ministrica za javno upravo odgovorna za eno najtežjih reform: reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kar vključuje tudi ureditev plačnih razmerij v zdravstvu.

»Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«

»Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.

Damir Josipovič / »Marsikdo je igral dvojno vlogo, tudi prejšnja vlada, zlasti minister Vizjak. Tudi Hojs se pretvarja.«

Dr. Damir Josipovič je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Prepleta demografije in geografije se je lotil že v diplomskem delu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v njem je analiziral politično-geografski oris obmejnega Zgornjega Obkolpja. Leta 2005 je doktoriral s temo Demogeografski učinki imigracije v Sloveniji po II. svetovni vojni: v perspektivi dejavnikov migracij in sprememb rodnostnega obnašanja.

Albert Mrgole, družinski terapevt / »Otroci se zlorabe moči naučijo od staršev«

Albert Mrgole skupaj z Leonido Mrgole vodi Zavod Vezal, kjer kot družinska terapevta pomagata staršem, otrokom, zakoncem in družinam, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih stiskah. Njun pogled na odraščanje mladih je drugačen od prevladujočega; kot kakšna prijazna hipija vseskozi govorita o odnosih, o tem, na kakšen način se povezujejo otroci in starši, zakaj je pomemben odnos, kaj se z avtoriteto dogaja danes. V zadnjih tednih so slovenske medije znova preplavile zgodbe o nasilju med mladimi – in najpogostejši odziv je, da so mladi pač razvajeni, da nimajo mej. Odgovor na to je seveda kazen. Albert Mrgole pravi, da je takšno razmišljanje povsem napačno, preživeto, celo nevarno. Nasilja pač nikoli ne moreš reševati z nasiljem.

»Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«

Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.

Milojka Kolar Celarc / »Kaj se bo zgodilo z dobički, ki so jih imele zavarovalnice v času epidemije in neizvajanja zdravstvenih storitev?«

Milojka Kolar Celarc je bila ena najproduktivnejših zdravstvenih ministric. V času njenega mandata, v vladi Mira Cerarja, je prenovila skoraj vse ključne zdravstvene zakone. Tisti, ki jih zaradi Cerarjevega odstopa njenemu ministrstvu ni uspelo uzakoniti, kot sta zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa so edina podlaga, na kateri so kasneje delali njeni nasledniki. Preden je leta 2014 postala ministrica, je sicer zaslovela v vladi Janeza Drnovška pri uspešnem uvajanju DDV, nato je delala tudi v zavarovalništvu. Poleg Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava je od znotraj spoznala tudi delovanje Vzajemne, ki jo je vodila dve leti.

Dr. Janez Vogrinc / »Inštrukcije so nekaj, kar je zame nesprejemljivo. V našem šolskem sistemu inštrukcije ne bi smele obstajati.«

Janez Vogrinc je dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki jo je oblikovalo resorno ministrstvo. Politika veliko govori o reformah, tudi o šolski, a Vogrinc je zadržan, njegova strokovna komisija naj bi pripravila smernice, iz katerih bi se potem oblikovale spremembe. Stanje v šolstvu ni najboljše, primanjkuje učiteljev, veliko pa je sistemskih nedorečenosti, kot na primer vpis v srednje šole. Razlog za vse to je pravzaprav enostaven, že zadnjih nekaj mandatov šolski resor vodijo posamezniki, ki nimajo velike politične teže, hkrati pa so bili brez pravih strokovnih smernic. To naj bi se zdaj spremenilo. Vogrinc sicer zavrača tezo, da je njegova strokovna komisija le paravan, privid, za katerim se dogajajo druge stvari. Načrtovanje reforme naj bi bilo tokrat resno.

Uroš Macerl / »Zadnji protest kmetov je bil zlasti protest proti Golobovi vladi, ne pa protest za kmeta«

Uroš Macerl (1968) je kmet iz Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi in dolgoleten okoljski aktivist, ki od lani sopredseduje Zeleni stranki Vesna. Leta 2017 je prejel najvišjo svetovno nagrado za okoljski aktivizem, Goldmanovo nagrado, znano tudi kot »Green Nobel«, zelena Nobelova nagrada. Kot kmet v vplivnem območju in predsednik zasavskega društvo Eko krog je s somišljeniki vztrajal in dokazal kršitve cementarne Lafarge, zaradi katerih je morala cementarna 5. marca 2015 dokončno ustaviti proizvodnjo. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da »je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov Eko kroga uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni«.

Dr. Dušan Mramor / »Pri tako negotovem stanju, v kakršnem smo sedaj, bi sam vse predlagane reforme zamrznil«

»Večina je takrat trdila, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke trdne in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude,« se je Dušan Mramor pred dnevi spomnil svoje (žal) pravilne napovedi iz intervjuja za Mladino leta 2007, pred zadnjo finančno krizo. Tudi tokrat smo se z dvakratnim finančnim ministrom (2002–2006 in 2014–2016) pogovarjali o prihodnosti, kot jo je mogoče napovedati iz napak v preteklosti. Tudi med tem pogovorom je večkrat dejal: »Ne bo vam všeč, kar bom povedal, a tako je.«

»Želim si, da se tujci vključijo v družbo«

Nisem nacionalist, nisem ksenofob, po vsem svetu imam veliko prijateljev takšne ali drugačne vere. V Sloveniji potrebujemo tujo delovno silo, želim pa si, da se tujci in njihove družine enakopravno vključijo v družbo. Glavna težava je uporaba jezika, ni problem kriminaliteta tujcev ali kaj podobnega, vsi problemi in strahovi ostalih prebivalcev izhajajo iz neznanja jezika. Posledično to pomeni, da med priseljenci in ljudmi, ki živijo v Kranju, ni sodelovanja, komunikacije, pojavlja pa se izolacija šibkejših.

Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

Izidor Ostan Ožbolt / »Če okoljske vidike v celoti pozabimo, ni ekonomsko mogoče, da TEŠ zdrži do leta 2033«

Izidor Ostan Ožbolt (letnik 1993) je ekonomist, poznavalec energetike in aktivist, eden najaktivnejših članov kolektiva Mladi za podnebno pravičnost. Iz podnebnega sindikalizma je diplomiral na Filozofski fakulteti, lani pa na ljubljanski Ekonomski fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo Zelena transformacija: načrt razogljičenja slovenskega elektroenergetskega sistema in njegove makroekonomske implikacije.

Asta Vrečko / »Zaradi odločitve o združitvi dveh muzejev sem bila vseskozi deležna žaljivk, očitkov o nepoznavanju zgodovine in pomena osamosvojitve«

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na položaju nasledila Vaska Simonitija, ki se je nad svojim resorjem dve leti grobo izživljal. Njegova nasilna politika, ki je teptala strokovne ljudi in odločitve, je bila le vrh ledene gore, saj težav v kulturi že prej ni manjkalo. Desetletja se kopičijo sistemske težave in tudi zato ima večina kulturnih delavcev danes zelo nizke prihodke. Sedanja ministrica je doktorica umetnostne zgodovine, kustosinja razstav, tudi na mednarodni ravni, je docentka in znanstvena raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti. Tudi sama torej izhaja iz kulture in pri svojem delu se je največ posvečala slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja. Ko je postala ministrica, je napovedala, da se bo lotila obojega: sporne Simonitijeve zapuščine in zavoženega kulturnega sistema.

Simon Maljevac / »Najem stanovanja je čisto legitimna izbira in nikakor ne pomeni, da si kaj manj dosegel v življenju, če ga nimaš v lasti«

Simon Maljevac (1981), diplomirani sociolog, od januarja letos vodi zagotovo eno najzahtevnejših ministrstev. Ravno sistemska ureditev stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe, ki spadata pod ministrstvo za solidarno prihodnost, bosta pomemben ali celo ključen lakmus, koliko socialna in solidarna država bomo.

»Vsaj 49 otrok je bilo podvrženih prostituciji«

Društvo Ključ deluje na področju trgovine z ljudmi, pri čemer je daleč največji delež njihovih uporabnic žrtev prostitucije. Zdaj so izvedli raziskavo o prostituciji med mladimi v Sloveniji in ugotovili, da bi lahko bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih v prostitucijo prisiljenih tudi do 248 mladoletnih oseb, večinoma deklet. Pogovarjali smo se s Polono Kovač, politologinjo z magisterijem iz socialnega dela, ki predseduje društvu zadnji dve leti, v različnih vlogah pa tam deluje že od leta 2006.

»Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«

Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.

Svetlana Makarovič / »Zadnje čase sem tolikokrat popljuvana, da se mi ni treba niti tuširati«

Svetlana Makarovič je v teh krajih znana po ostrem jeziku, morda ga res ima, a je veliko več kot to. Je predvsem velika umetnica, pesnica, pisateljica, igralka, pevka, ki vseskozi opazuje družbo, ji nastavlja zrcalo in zastavlja svoj glas za najšibkejše. Kdor vidi v ogledalu drugačno podobo, kot si bi jo želel, je lahko užaljen, a naloga umetnosti pač ni, da bi oblasti pela hvalnice. Svetlana Makarovič ima že vse življenje težave z oblastjo, težave ima tudi s to ali ono elito. Ne zato, ker naj bi bila posebna, ker naj bi imela mačke raje od ljudi, pač pa zato, ker je samosvoja, ker, kot pravi, na udarce odgovarja z udarci. Prosto po vikinški morali, na zlo se odgovarja z zlom, na dobro pa z dobrim. Pesnica je hud udarec doživela leta 2000, ko je dobila Prešernovo nagrado za svoj umetniški opus, vendar je hkrati nagrado dobil tudi mozaičar, pater Marko Rupnik, za poslikavo zasebne papeževe kapele. Takrat je nagrado s solzami v očeh zavrnila, tudi zato, ker naj bi priznanje Rupniku omogočilo, »da so klerikalci agresivno stopili v slovensko kulturo«. Letos, toliko let kasneje, je tudi zaradi obtožb o spolnih zlorabah, ki jih je bil deležen Rupnik, od države zahtevala, da se ji nagrada vendarle izroči. Ni šlo. Upravni odbor Prešernovega sklada je zavrnil idejo, da bi ji nagrado izročili na osrednji državni proslavi, za to je na odru Svetlana Makarovič prebrala pesem. Pesnica je za zdaj še vedno brez nagrade, njeni oponenti pa se neprepričljivo izgovarjajo na pomanjkljivosti v zakonodaji. Če že komu, je ravno ona tista, ki bi ji država morala to nagrado vročiti.

Marina Ovsjanikova / »Tako kot milijoni Rusov sem tiščala glavo v pesek«

Marina Ovsjanikova se je rodila leta 1978 v Odesi. Oče ukrajinskega rodu je kmalu umrl, z mamo Rusinjo sta se pozneje preselili v Grozni. Leta 1993 sta pred čečensko vojno zbežali v Krasnodar na jugu Rusije, kjer je študirala novinarstvo in delala za lokalno državno televizijsko postajo. Leta 2002 se je preselila v Moskvo in med letoma 2003 in 2022 delala za Prvi kanal, televizijski program, ki ga nadzoruje Kremelj. Marca 2022 je v večernih poročilih v živo v kamero pomolila protivojni plakat, zato so jo zaradi pozivanja k neprijavljenemu protestu kaznovali z denarno kaznijo, sledili sta še dve. Po julijskem protivojnem protestu s plakatom pa so jo priprli, začeli preiskavo in ji naložili hišni pripor. Oktobra lani je zbežala iz Rusije. Ima dva otroka, stara 12 in 18 let.

Dr. Jože Kozina / »Do skrajnosti zavožene medčloveške odnose je mogoče sanirati le preko humanega in spoštljivega ravnanja z živalmi«

Živali po simbolni spremembi zakonodaje leta 2020 niso več le stvari, pač pa veljajo za čuteča bitja. O živinoreji se danes govori tudi v povezavi z negativnimi vplivi na okolje in podnebje. Premier Robert Golob je dejal, da bi vsi skupaj lahko pojedli nekaj manj mesa. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pripravila posvet, namenjen izboljšanju položaja živali. Vse to vendarle so nekakšni odzivi na vprašljivi odnos med človekom in živaljo, o katerem v prostem času veliko razmišlja vrhovni državni tožilec Jože Kozina. Gre sicer za tožilca, ki mu je pred desetletji prvemu uspelo postaviti neke ločnice med svobodno gospodarsko pobudo na eni strani in različnimi oblikami oškodovanja premoženja in delavskih pravic na drugi. Zaradi njega so v zaporu med drugim končali nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar.

Dino Manzoni / »Bolj ko se ljudje osredotočamo na lastno zadovoljstvo in srečo, bolj smo nezadovoljni«

Dino Manzoni (rodil se je 15. novembra 1991 v Kopru) je psiholog, ki pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU raziskuje na presečišču psihologije, filozofije in psihoanalize. Raziskovalno se med drugim posveča problematiki družbenega narcisizma, ukvarja pa se tudi z vprašanjem ljubezni v sodobni družbi; o njem te dni pod mentorstvom Mladena Dolarja pripravlja doktorsko disertacijo.

(Pre)lahkotnost obljub

»Cilj je, da zgradimo 'stroj', ki bo do konca mandata zgradil dva tisoč stanovanj na leto,« je prejšnjo sredo po vrhu koalicije na Brdu pri Kranju pred kamerami izjavil minister za delo Luka Mesec. »Tri tisoč,« je bilo zaslišati šepet iz ozadja. In minister Mesec je v mikrofon takoj dodal: »Tri tisoč, pardon, me je predsednik vlade popravil.« Takšno odstopanje pri ključnem podatku, o katerem so pred tem tekla večurna usklajevanja, je seveda težko razumeti kot lapsus, zagotovo pa je zdaj v javnosti zabetonirana obljuba o tri tisoč zgrajenih stanovanj na leto, ki bo na tnalu ob koncu mandata 2026. So ta in ostale zelo konkretne obljube, ki jih vse pogosteje javno plasira premier Robert Golob, uresničljive in zlasti javnofinančno vzdržne ali so se ministri in ministrice po njih vse bolj pogosto prisiljeni ukvarjati z relativizacijo in saniranjem škode teh premierovih vehementnih napovedi?

Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«

Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.

Tone Kregar / »Postajamo družba vse bolj fanatičnih in histeričnih vsevedov, prepričanih o svoji edini zveličavni resnici«

Tone Kregar je človek, ki mu ni mar za ideološke in politične delitve, temveč predvsem za delitev med dobrim in zlim. Kot doktor zgodovine, sociolog in večkrat nagrajeni muzealec se posveča kolektivni dimenziji našega bivanja in predstavlja resnico, ki jo je mogoče razumeti; kot prvo grlo skupine Mi2 pa z umetnikom lastnim žarom še vedno koplje po komediji človeškega tkiva in tipa – za smislom, ki bi ga bilo mogoče izpeti. Kregar je človek širokih obzorij in številnih identitet, v njem uspešno sobivata mali človek z obrobja in uglajeni meščan, »fakin« izpod Donačke gore in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. »To svojo dvojnost sem vedno doživljal kot prednost, nikoli kot kompleks,« pravi.