MLADINA Trgovina
  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki daje glas ženskam, ki so molčale

    Z raziskavo umorov in poskusov umorov žensk v partnerskih zvezah je dr. Jasna Podreka razkrila spregledano trpljenje tistih, ki si niso upale živeti. Asistentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka na SOS telefonu za ženske in otroke dr. Jasna Podreka je videla in slišala preveč, da bi lahko molčala ob vse bolj nevzdržnem vpitju tradicionalistov in seksistov. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Goran Bregović, nesporni kralj balkanske glasbe

    Ne preseneča, da je njegova plošča Tri pisma iz Sarajeva v spletnih glasbenih trgovinah, zlasti v ZDA, med najbolje prodajanimi v žanru world music. Goran Bregović je na najnovejši plošči še izpilil eklektični način ustvarjanja glasbe. Ta se kaže v svojevrstni apropriaciji različnih zahodnih glasbenih žanrov in zvrsti z rabo balkanskih ritmov in melodij, zlasti pa prepoznavnega zvoka trubačev. Ker je Bregović v tem početju spreten in premišljen, tudi duhovit in igriv, prepletanje žanrov učinkuje naravno in izvirno, skladbe pa zvenijo sveže. Najudarnejše z albuma, Pero, Dui Duj, Baila Leila ter Made in Bosnia, že postajajo svetovne uspešnice. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

    Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti. Več

  • Poljanka Dolhar  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Tommaso Cerno

    Tommaso Cerno, letnik 1975, je v Italiji znan novinarski obraz. Petindvajset let je delal v tiskanih medijih in bil odgovorni urednik videmskega dnevnika Messaggero Veneto, tednika L’Espresso, do januarja letos pa sourednik enega osrednjih italijanskih dnevnikov – La Repubblice. Redno se pojavlja v televizijskih oddajah, saj spada med vodilne komentatorje, 4. marca pa se bo na listi Demokratske stranke Mattea Renzija pomeril na volitvah; sedež v rimskem senatu ima tako rekoč zagotovljen. Pravi, da so zanj osebna prepričanja pomembnejša od discipline. Kdor podpre njegove zamisli, je njegov politični sopotnik. V imenu Piera Paola Pasolinija je zato sredi devetdesetih let posodil svoje ime desničarski stranki, iz katere pa so ga kasneje pričakovano nagnali zaradi istospolne usmerjenosti. Je dolgoletni borec za pravice LGBT-skupnosti, zase pravi, da je radikalec in antifašist. Prava Evropa se danes udejanja na obrobju, trdi Cerno. Na primer v gorskih dolinah na slovensko-italijanski meji, od koder izvira njegov rod. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

    Dr. Aleš Završnik, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

    Aleš Završnik je avtor številnih del o rabi velikega podatkovja, algoritmov in umetne inteligence v kazenskem pravu. Do teh novih tehnologij je, drugače od precejšnega dela strokovne javnosti, kritičen. Opozarja, da algoritmi v kazenskem pravu niso nujno nekaj slabega, žal pa večinoma pomenijo pozitiven prispevek zgolj v kazenskih sistemih, ki so že tako slabi, da jim ni več druge pomoči. Enako, če ne še bolj, pa je po njegovem mnenju sporna raba oziroma zloraba teh tehnologij v politiki, saj omogoča »kupovanje« volitev. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Politika

    Robert Eiter, začetnik avstrijskega antifašističnega gibanja

    Robert Eiter je eden od najpomembnejših avstrijskih antifašistov. Leta 1984 je v mestu Wels ustanovil Iniciativo proti fašizmu, ki je kasneje postala največja avstrijska antifašistična mreža organizacij, v kateri je danes združenih že več kot 80 civilnodružbenih gibanj. Je tudi govorec in član upravnega odbora največje avstrijske zvezne antifašistične organizacije, avstrijskega odbora za Mauthausen, ki zastopa internirane v koncentracijskem taborišču. Po izobrazbi je pravnik, že več kot 15 let pa dela kot novinar in urednik za avstrijsko delavsko zbornico v Zgornji Avstriji. Potem ko je Avstrija sredi decembra lani dobila koalicijsko vlado skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke, postaja glas avstrijskih organizacij, ki se borijo proti antisemitizmu, rasizmu in desnemu ekstremizmu vse pomembnejši, z njimi pa spet tudi Eiter, kot njihov predstavnik. Doma je v Linzu, v Zgornji Avstriji, kjer ima FPÖ eno od najmočnejših volilnih baz in ki je tudi zibelka nemškega nacionalizma v Avstriji. Več

  • Stanislav Koblar  |  foto: Borut Krajnc

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura

    Elvira Hasanagić, sopranistka

    Tako je pisal Nordbayern o sopranistki Elviri Hasanagić, najmlajši iz nove generacije slovenskih opernih pevk, ki so se iz domače sivine operne ustvarjalnosti zavihtele do mednarodnega sozvezdja, posutega z opernimi zvezdami in zvezdicami, in pogumno vstopile na najpomembnejše mednarodne operne in koncertne odre. Na valentinovo se bo na gala koncertu opernih arij Zimskega festivala Ljubljana predstavila ob slovitem mehiškem tenoristu Ramónu Vargasu, spremljali pa ju bodo Simfoniki RTVS pod taktirko argentinskega mojstra Facunda Agudina. Mariborsko občinstvo se je najbrž še spominja po uspešnem debiju v muzikalu My Fair Lady leta 2015. O njenih uspehih veliko pove tudi naslov mlade umetnice leta 2017, ki ji ga je v Dresdnu podelila Nemška zveza za podporo mladim opernim umetnikom. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Simon Kardum, direktor Kina Šiška: "Toneta Peršaka je treba ustaviti. Zdaj."

    Minister za kulturo Tone Peršak skoraj z vsako odločitvijo preseneti kulturniško srenjo. Pa najsi gre za razpis za državno sofinanciranje produkcije nevladnih organizacij, ki je pomembno oklestil sredstva nekaterim uglednim ustvarjalcem, ali za sprejemanje ključnih strateških dokumentov na področju kulture. Odkar je v koalicijskih kupčkanjih resor postal pristojnost upokojenske stranke Desus, je izčrpavanje vseh struktur ustvarjalcev umetniških vsebin doseglo vrhunec; v skladu s Peršakovo logiko umikanja države iz kulture brez prepotrebnih sredstev ostajajo tako samozaposleni kot nevladne organizacije in tudi javni zavodi. Od splošne vstaje v kulturniški srenji nas tako nemara delijo le še milimetri, opozarja filozof, dramaturg in eden najbolj cenjenih producentov v Sloveniji, direktor javnega zavoda Kino Šiška Simon Kardum, ki je tudi sam delal na ministrstvu za kulturo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    "Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"

    Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    »Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«

    Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec. Več