• Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika

    Počivalšek: Če se ne bomo primerno odzvali, nam bodo še preostale delavce vzeli Avstrijci 

    Zdravko Počivalšek se je v zadnjih petih letih ministrovanja iz gospodarstvenika prelevil v izkušenega politika. Je minister, ki svoje misli pove tako, kot na svoji kmetiji s traktorjem obdeluje zemljo: neposredno in brez okolišenja, kar pa je brez dvoma po godu javnosti. Po zadnji anketi Ninamedie se je Počivalšek znašel na tretjem mestu najboljših ministrov vlade Mira Cerarja. A v Šarčevi vladi, vključno s premierom, ni več edini, ki govori tako, kot orje. Po izobrazbi je agronom, preden je s pomočjo stranke SMC vstopil v politiko, je 15 let delal v turizmu. Bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Cobi Reisman: Um je najpomembnejši spolni organ

    Prejšnji teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal kongres Evropskega združenja za spolno medicino, v katerega so vključeni strokovnjaki za ginekologijo, urologijo in seksologijo. Dr. Cobi Reisman je nizozemski zdravnik judovskega rodu in zadnje leto predsednik združenja. Zaposlen je v bolnišnici Amstelland, ki stoji v predmestju Amsterdama. Je urolog in seksolog, zato je, kakor pravi, delovne dneve razdelil »med dneve, ko operiram s skalpelom, in dneve, ko operiram z usti«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze« 

    S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

    Dr. Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano: Meso iz sporne klavnice je prišlo k slovenskim potrošnikom ...

    Prejšnji teden je poljska komercialna televizija TVN24 predvajala prispevek svoje raziskovalne novinarske ekipe, ob katerem se je zmrazil večji del Evrope. Novinar, ki je konec lanskega leta tri tedne pod krinko delal v klavnici v bližini Varšave, je namreč posnel nočno klanje bolnih živali, ki niso mogle niti stati na nogah. Veterinar, ki bi moral biti po pravilih ves čas navzoč, pa je zjutraj le podpisal papirje, češ da so bile živali neoporečne, meso pa primerno za prodajo. Več

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

    Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

    Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Politika

    Dr. Ilkka TaIpale in Dr. Vappu TaIpale, zdravnika, aktivista in politika: Finci smo srečni davkoplačevalci

    Čeprav modeli skandinavskih držav v svetu veljajo za najbolj zgledne, pa tudi med njimi s samosvojimi socialno naravnanimi politikami izstopa Finska. S 5,5 milijona prebivalstva razmeroma manj številna se po vseh kazalcih uvršča na vrh. Je tretja najbogatejša država na svetu in peta po konkurenčnosti gospodarstva, a hkrati druga socialno najbolj napredna in tretja najbolj socialno pravična država sveta. V svetu se ponaša z najvišjim zaupanjem prebivalcev v institucije države, v medije, bančni sistem, tudi v policijo. Stopnja enakosti pravic med moškimi in ženskami je najvišja v svetu, je tudi država z eno najnižjih dohodkovnih neenakosti. Njen izobraževalni sistem velja za najbolj naprednega in kakovostnega. Finska je bila lani razglašena za »najsrečnejšo državo«, njena prestolnica Helsinki pa »najboljše mesto« na svetu. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot

    Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev. Več

  • Staš Zgonik

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Dr. Jessica Wade, borka za enakopravnost v znanosti: Na Wikipediji je zgolj 17 % biografij žensk

    Jessica Wade je fizičarka in raziskovalka na univerzi Imperial College v Londonu. V službenem času preučuje nove materiale za svetleče diode. V prostem času pa skrbi, da je najbolj priljubljena odprta spletna enciklopedija, Wikipedija, prijaznejša do družbenih skupin, ki so v znanstveni skupnosti marginalizirane. Že več kot eno leto na Wikipedijo vsak dan doda geselski članek najmanj ene ženske znanstvenice, pripadnika rasne manjšine ali skupnosti LGBT in tako načenja prevlado belih moških, ki je v znanosti še vedno močno zakoreninjena. Najpomembnejša svetovna znanstvena revija Nature jo je tik pred novim letom uvrstila med deset osebnosti, ki so lani najbolj zaznamovale dogajanje v znanstveni skupnosti. Pogovarjala sva se na začetku meseca. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Družba

    Matjaž Gruden: Za normalno delovanje liberalne demokracije je bistvena socialna pravičnost

    Matjaž Gruden je že več kot 20 let zaposlen v Svetu Evrope, zdaj vodi enega izmed direktoratov. Živi v Strasbourgu, zadnja leta je kolumnist dnevnika Večer, zanj piše pronicljive kolumne. Ni tipičen evropski funkcionar, govori neposredno, ostro, ne skriva se za diplomatskimi funkcijami, seveda vedno poudari, da gre za njegova osebna stališča in ne za stališča organizacije, v kateri je zaposlen, a morda tudi zaradi nje same, njenega ustroja, njenih temeljev nekompromisno vztraja pri pomenu, pravnem in civilizacijskem, evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaskrbljen je, danes evropski konsenz razpada, razpada zavedanje, da brez solidarnosti in sočutja družba neha obstajati, ko vse to izgine, se začne dehumanizacija tistih, ki so v stiski, in tistih, ki jim ni mar. »Kadar pozabimo na soljudi, tudi sami nehamo biti ljudje,« pravi. Več