Intervju / »Nekatere občine celo umetno ohranjajo težave v romski skupnosti«

Negativen odnos do romske skupnosti se krepi, celo najvišji predstavniki države uporabljajo težke besede. Zdi se, da se bliža čas obračuna in discipliniranja etnične manjšine, ki je – če poslušamo njene najglasnejše kritike – desetletja brezskrbno uživala privilegije in popolnoma zanemarila svoje dolžnosti. O tem in drugih stereotipih in predsodkih ter tudi o povsem resničnih težavah Romov smo se pogovarjali s predsednikom Romskega akademskega kluba, organizacije, ki združuje dobršen del višješolsko izobraženih slovenskih Romov.

Ste novinar, urednik, voditelj, pisatelj, motivacijski govorec, pa tudi predsednik Romskega akademskega kluba, ki združuje velik del visokošolsko izobraženih Romov. Zakaj se vedno govori o Romih brez Romov? >

Da se dela za Rome brez Romov, je skregano z vsako logiko. Ko sam delam z Romi ali ko to počnemo v Romskem akademskem klubu, si vedno prizadevamo, da so Romi vključeni v te procese. Romi so sicer običajno povabljeni na krizne in druge sestanke o teh temah – če že niso povabljeni Romi iz posameznega naselja, so pa vsaj romski svetniki. Zakaj se ti pogosto ne udeležujejo pogovorov, ne vem. Tudi sam jih pogrešam pri nekaterih dogodkih. Zakaj se torej oni kot predstavniki Romov ne udeležujejo sestankov, je vprašanje predvsem zanje. Zagotovo je pomembno, da se o Romih za Rome govori z Romi. Morda bi bilo lažje, če bi kdo kdaj šel v romsko naselje in se z njimi tam pogovoril. Sploh za jugovzhodno Slovenijo vem, da je zelo težko prepričati Rome, da zapustijo naselje in se gredo pogovarjat na občino, policijo, center za socialno delo ali kaj podobnega. V Prekmurju, od koder prihajam tudi sam, je to povsem drugače. Tam se Romi z veseljem udeležujemo tovrstnih sestankov in smo v tem pogledu precej bolj aktivni. To pogrešam pri Romih iz Dolenjske, Kočevja, Bele krajine.