Norveški sen.
Štirje prijatelji, polni družinskih prask in brazgotin, še šolarji, ki hočejo postati največji rock bend (s čelistko), ukradejo avtodom in krenejo na dolgo pitch-perfect potovanje, tako da lahko – če nič drugega – uživate v njihovem kljubovanju vsem tistim, ki jim govorijo, da nimajo posluha, da niso dovolj dobri, da ne bodo
Jezni beli moški.
Tom Hardy je Eddie Brock, zadnji pošteni raziskovalni novinar na svetu. Ne moreš ga podkupiti, brezdomki, ki hoče za brezplačni časopis pet dolarjev, da dvajset dolarjev, dr. Carltonu Drakeu (Riz Ahmed), »mesijanskemu« magnatu iz Silicijeve doline, ki opleta z vesoljskimi raketami in večnim zunajzemeljskim življenjem (sa
Sarajevski brivec.
Zeko (Emir Hadžihafizbegović), sarajevski brivec, je moški, ki joče. Boril se je v vojni, ko pa je bilo vojne konec, se je boril z družino – ženo in otroka je pretepal, tako da je ostal sam, jezen in zjeban, v začaranem krogu, z bombo na mizi. Za bajram ga v brivnici obiščeta Braco (Aleksandar Seksan), njegov hazardersk
Pot v vesolje.
Ko gledaš film Titanik, veš, kako se bo končal – Titanik bo potonil. Neizbežno. Tudi ko gledaš film Appolo 13, veš, kako se bo končal – astronavti zaradi okvare ne bodo stopili na Luno. Neizbežno. Tako predvidljiv je tudi Prvi človek, film o astronavtu Neilu Armstrongu, njegovem izkrcanju na Luni (20. julija 1969) in njegov
Maribor bo znova tudi v znamenju računalniške umetnosti, tokrat na več kot 20 lokacijah. Fokus letošnjega programa bo »Ženski forum 2018«, v okviru katerega bo na razstavah in spletni medijski platformi mfru.org nastopila vrsta mednarodno priznanih računalniških umetnic in teoretičark, tudi vodilni feministki drugega vala feminizma v ZDA
Osrednji slovenski gledališki festival, ki že več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor, tudi letos ponuja izbor predstav slovenskih in tujih institucionalnih ter nevladnih producentov, tako v tekmovalnem programu, ki se letos zdi še posebno zanimiv (performans Leje Jurišić in Marka Mandića Skupaj, predstava 6 v
Uroš Abram
Darku Štantetu, rojenemu leta 1975 v Ljubljani, je pred nekaj tedni njegov prvi film, drama Posledice, prinesel vesno za najboljšo režijo. Film, ki te dni začenja pohod po slovenskih kinematografih, pa ni bil odlično sprejet le na Festivalu slovenskega filma, temveč tudi v Torontu, na enem najpomembnejših filmskih festivalov na
Soseda je iz gledanja skozi okno naredila umetnost. Tisto značilno špejanje skozi žaluzije, ki ga poznajo vsi prebivalci predmestnih sosesk, je pripeljala na profesionalno raven. Nobena še tako majhna sprememba ji ni ušla. Vnaprej je vedela, kakšne rože namerava posaditi stara mama čez cesto, in razglasila svoje nestrinjanje celotni ulici
To je res treba videti. Videti moraš to razkošje nacionalističnega kiča in državotvornega slepila, utelešenega v več sto kamnitih in bronastih kipih politikov in vojskovodij vseh vrst, umetnikov, piscev, pesnikov, da bi dejansko dojel razsežnosti revizionističnega absolutizma države, katere suverenost je tolikšna, da ji zaradi Natovega iz
Podelitev jubilejne petdesete Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2018 je končala v rokah dveh uglednih ameriških ekonomistov, Williama Nordhausa in Paula Romerja. Izbira ni presenetljiva, oba sta že nekaj let v vseh ožjih izborih, pomembnejši sta tokrat njuna skupna nominacija in povezanost področij njunega raziskovanja. Nordhaus je nagra
Nikoli ne vemo, v kaj se bo razvil novopečeni politik, a postopoma si vsak izriše svoj portret. Vendar tudi ta ni dokončen. Metamorfoze, preobrazbe, spremembe posameznikov so mogoče vedno, in to v obe smeri, iz dobre v slabo in iz slabe v dobro. Žal se zdi, da je prvih bistveno več. Če to drži, potem politika praviloma res kvari. Kakorkol
Ko je tednik Demokracija objavil razpis za novo slovensko pravljico, je ostro protestiralo društvo pisateljev in še več deset drugih organizacij. A zakaj literati protestirajo proti ustvarjanju književnosti? - Pravijo, da se otroško literaturo zlorablja za rasistično propagando. In kako se kaže moment rasizma? - Razpis med drugim predpisu
Sedemnajstega septembra 1958 je deževalo in sploh je bil neprijazen dan. A v ljubljanski porodnišnici je iz radijskega sprejemnika mračno razpoloženje preganjal evrovizijski hit tistega leta. Mlade sestre so ob kavi skupaj z Domenicom Modugnom prešerno pele »Volare, oh oh ... Cantare, oh oh oh oh ... Nel blu dipinto di blu ... Felice di s
Pretekli teden smo dobili v Sloveniji res dober primer, kako deluje ta država – pa ne mislimo na državo kot tvorbo, ampak na to, v kaj so se ljudje v tej državi spremenili in kaj so postali v 25 letih nenehnih diskvalifikacij, podtikanj in strašenja. Kako ostati razumen v državi, v kateri obstaja cel aparat (okoli enega človeka), ki načrt
V članku o vrstnih hišah z naslovom Nazaj v prihodnost (Mladina 25, priloga Bivanje) sem napačno pripisal avtorstvo urbanističnega načrta naselja Mostec v Ljubljani. Urbanizem tega naselja so zasnovali Janez Vrhunc, Tomaž Mächtig in Urša Vrhunc, ki so s svojo rešitvijo zmagali na Natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno zasnovo
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.