Tanko je znova v hudi depresiji. (tonko je s povabilom na kavo vrgel oko na generala glanzkopfa press)
Orban se za zdaj po nasvetu Generala Glanzkopfa umika iz financiranja drugega tira. (vrnil se bo po njegovi zmagi na junijskih volitvah, bo pa financiranje teklo prek prijedora press)
Z velikim PR-intervjujem gazde Petrića je Delo potolk
»Slovenca lažje spraviš k joku, kot pa dobro nasmeješ.«
Igralec Gojmir Lešnjak - Gojc za Delovo prilogo 50+ o duševni neuravnovešenosti
»Ne da jih ne morem brati, novih zakonov niti tiskati ne morem tako hitro, kot se vlagajo.«
Poslanec SD Matjaž Han v državnem zboru (via TV SLO) o predvolilnem tempu
»Zgodilo se je tako nehote, bilo je po
Če ste prejšnji teden na spletu zasledili članek Nič več svinjine na Gimnaziji Vič, v katerem je pisalo, da želi vodstvo šole dijakom in dijakinjam muslimanske vere olajšati razmere, ste zapisu, če niste bili pozorni, po vsej verjetnosti verjeli, saj naj bi bil objavljen na Mladinini spletni strani. A spletna stran, na kateri je bil objav
Poljski parlament je sprejel spremembe zakona, ki prepovedujejo pripisovanje medvojnih zločinov Poljakom ali Poljski. Novinarjem ali raziskovalcem, ki bi komurkoli poljskega rodu pripisovali sodelovanje pri holokavstu, grozi globa ali zaporna kazen do treh let. Primer kršitve zakona je recimo govor o »poljskih taboriščih smrti«. Spremembe
Vse več vlad Uber prepoveduje ali tako omejuje, da se s trga umakne sam, slovenska pa se na vso moč trudi, da bi mu posel omogočila. Ne zanima je, da se ta korporacija širi na škodo držav, v katere prihaja, saj niža plače in pospešuje prekarizacijo. Sporno se ji ne zdi niti to, da gre za eno tistih velikih korporacij, ki dobiček skrivajo
Pred dnevi je Maja Megla, nekdanja novinarka časnika Delo, ki tega toži zaradi nezakonite odpustitve, v javnem pismu sporočila, da naj bi se bila država – točneje sodstvo v sodelovanju z družbo, ki obvladuje Delo – zarotila proti njej. Uprava Dela naj bi jo bila namreč poskusila oškodovati za pravično odškodnino z zlorabo »notranjih infor
»To, kar imamo, je razredni boj od zgoraj navzdol«
Borut Krajnc
Robert Eiter je eden od najpomembnejših avstrijskih antifašistov. Leta 1984 je v mestu Wels ustanovil Iniciativo proti fašizmu, ki je kasneje postala največja avstrijska antifašistična mreža organizacij, v kateri je danes združenih že več kot 80 civilnodružbenih gibanj. Je tu
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.