Najbrž ni bilo nikoli lahko postati zvezda. Naj gre za glasbenike, pisatelje, igralce ali manekene, prestižni položaj zvezde je od nekdaj tako zaželen, da se ogromno število ljudi prizadeva zanj kljub izredno majhnim možnostim za uspeh. Nadobudni ustvarjalci so za vstop v elitni krog počeli marsikaj; poprijeli so za vsako delo, najemali a
Reševanje bank postaja nova evropska in slovenska prednostna naloga. Toda zmote in zablode glede fiskalne unije sedaj nadgrajujejo problemi nove bančne unije. Sestavni del tega je zahteva EU, da reševanje bank omejimo na bančno sfero, bančne izgube pa poravnavajo delničarji in določeni upniki bank, ne pa davkoplačevalci ali pa centralne b
Med vsakdanjimi predstavami o vladajočih je ena najpogostejših, da uživajo brez zavor – da ni ničesar, česar si ne bi mogli privoščiti in kar bi jim bilo prepovedano. Ta predstava temelji na izkušnji, da si nekaznovano privoščijo, česar si drugi ne smemo in ne moremo. Kljub temu je napačna. Iz nje kuka zavist, pojí pa jo napačna misel, da
Protikorupcijska komisija je nedavno ovadila nekaj ljudi, ki so jo zmerjali. Zmerjači zdaj tarnajo, da jim kratijo svobodo govora. KPK bi lahko molčala in se pustila mrcvariti (ker je pomagala spraviti Janšo z oblasti) ali pa zmerjače ozmerjala nazaj, padla na isto raven in stopila v začarani krog stopnjujočega se verbalnega besnila. Ovad
Dobesedno čez noč se je končala osrednja politična kriza, ki jo je prinesla napoved, da se bosta za predsednika PS pomerila Alenka Bratušek in Zoran Janković. V medijih so deževale filipike zoper ljubljanskega župana, komentatorji so svarili in rotili, politiki grozili, kaj bo, če ZJ kandidira. Kaj pa je storila njegova glavna antagonistk
Vojne na Balkanu so spet pokazale, da se da vse ukrasti, odtujiti. No,
skoraj vse. Česar ne moreš odnesti, vzeti, pa lahko vsaj uničiš, požgeš,
razstreliš. Denimo hiše, ki jih je težje odvleči. Ljudje kradejo
žlebove, strešnike, avtomobilske gume, celo pokrove za kanalizacijske
jaške. Tudi umetniška dela in inštalacije.
Vojne na Balkanu s
Mladina, št. 40
Franček Drenovec je ekonomist, ki mu je vredno prisluhniti. Tudi njegova analiza krize v Sloveniji, ki jo je predstavil v prispevku z gornjim naslovom, je aktualna in poučna. Še predvsem je uporabna njegova ocena o vzrokih naše krize, ki jo je, citiram, tako zapisal: »Glavna vsebina slovenskega zloma je, da nam je v tranzi
Mladina, št. 38
Ugotavljanje, da je v prvi vrsti odgovorna za sedanje stanje politika samo še utrjuje prepričanje, da je tudi rešitev predvsem v rokah vlade oz. države. Toda to sploh ni res, res pa je, da mnogi, zlasti pa nekateri gospodarski krogi, kar čakajo, da bo država namesto njih reševala njihove probleme. Stvari so mnogo bolj zapl
Kaj je »trojka«? Trojka nastane tako, da se v Bruslju sestanejo premieri evropskih držav. Na rednem ali izrednem srečanju. Oni odločajo. Evropska komisija razpošlje vabila, Centralna banka je izvajalec, je zraven, odloča pa prav nič na tej ravni. Mednarodni denarni sklad še manj. Pripravijo poročila, odločajo pa premieri in tista dva svet
Spopad med ameriškimi republikanci in demokrati v Kongresu, zaradi katerega je ohromljena ameriška vlada, večina ameriških državljanov spremlja z neprikrito jezo in zaničevanjem izvoljenih predstavnikov ljudstva. Vprašani na ulicah najpogosteje trdijo, da se njihovi politiki z usodo njihovih družin in celo sveta »igrajo kakor otroci v pes
Na evropski reševalni sklad ESM bi bilo treba prenesti pristojnost za odločanje o reševanju problematičnih bank v območju evra, ko bo ta postal institucija EU, je za nemški Handelsblatt dejal evropski komisar za notranji trg in finančne storitve Francoz Michel Barnier. S tem stališčem se je skušal približati Nemčiji, ki zavrača možnost, d
Delna ustavitev delovanja zvezne vlade in hitro bližajoč se datum, ko se država zaradi zakonske omejitve več ne bo smela zadolževati (17. oktober), je v ZDA sprožila vrsto sestankov med Belo hišo ter sprtima taboroma republikancev in demokratov. Vse več živčnosti je čutiti tudi na finančnih trgih, kjer ameriške obveznice izgubljajo na vre
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.