Najnovejši Eurobarometer razkriva odnos prebivalcev Evropske unije do železniških prevozov.
Na ravni celotne EU vlake bolj ali manj pogosto uporablja 55 odstotkov vprašanih, pri čemer ta način prevoza vsaj enkrat na teden uporablja le 6-7 odstotkov vprašanih.
Pri največjem deležu vprašanih je vožnja z vlakom del prostočasnih dejavnosti, l
O čem smo razmišljali, kaj nam je prihajalo na misel, ko se je pred nekaj tedni gospod Jean-Claude Juncker, veliki človek iz najmanjše evropske države, pogovarjal s predsednikom slovenske vlade? Imeli smo občutek, da je bilo tisto, kar bi nam moralo ugajati, v resnici nekaj povsem drugega. Smo narod, ki venomer išče znamenja nekega prizna
Slovenija je pred dvema izjemno pomembnima zakonskima rešitvama: o državnem holdingu za upravljanje državnih naložb in „slabi banki“ za krepitev stabilnosti bančnega sistema. Oba zakonska predloga sta nastajala v poletni politični poletni ihti, prinašata novo birokratizacijo postopkov, predvsem pa centralizacijo in koncentracijo moči ter
Medtem ko rumeni mediji vseh barv, liberalci in prijatelj Bernard svarijo, da nas bo ljubljanski župan z odklepanjem lisic iz pravne države pripeljal v diktaturo, vlada s politiko in z retoriko poslednjih dni ter neoliberalno doktrino šoka brez ozira na ustavo in zakone demontira dejavnosti in ustanove, brez katerih družba ne more biti. O
Rezultati zadnjih anket so za vse naše elite porazni. Zaupanje vanje se še naprej zmanjšuje. Ta proces, sicer značilen za ves Zahod, je trajen, kriza ga je samo pospešila. To pomeni, da večina ljudi misli, da je z njihovimi družbami nekaj globoko narobe.
Zaupanje izrazito izgublja tudi politika. To je razumljivo, saj gre za „univerzalno“
Mediji so se številčno odzvali s kanonado zaradi napovedi, da bo vlada dvignila davek na prodajo časopisov z 8,5 na 20 odstotkov. Deževali so naslovi „Janša v vojni z mediji“, „Vlada si hoče podrediti medije“, celo dobrohotni medijski strokovnjaki so ocenjevali, da bo vlada morala najti simbiozo z mediji. Naenkrat je bila ustvarjena inter
Mladina, št. 36
Popravek
V članku z zgornjim naslovom je bil predstavljen le eden od dveh soavtorjev projekta o zgodovini vizualne Metelkove. Ideja in izvedba večletnega projekta je plod sodelovanja Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Galerije Alkatraz.
Živimo v čudnih časih in še bolj čudni deželi. Verjetno ni prav veliko
držav, ki jih vodijo vojni dobičkarji, preprodajalci orožja, goljufi,
ponarejevalci, lažnivci in špekulanti. In še huje. Če se iz Slovenije
napotite proti vzhodu, ne boste med Ljubljano in daljnim Islamabadom
našli države, ki bi jo upravljal človek, pravnomočno obtožen
Včasih smo za preprosto in zanesljivo rešitev problema uporabljali izraz: kmečka logika. Po tej logiki je bila kraja nekaj grdega, ki se kaznuje, in tisto, kar ni bila resnica, je bila laž. Tisti, ki so bili pridni in inovativni, so bili pametni, tisti, ki so zapravili celo podedovano premoženje, pa so bili neumni in so umrli v revščini.
Mladina, št. 30
Spoštovani! V 30. številki revije Mladina z dne 27. julija 2012 je bil v rubriki Družba objavljen članek Zaznamovani, avtorja Staša Zgonika, njegov sogovornik pa je bil Miha Krofel iz Biotehniške fakultete. Navedena sta bila glede „zaznamovanja“ divjih živali v Sloveniji iz neznanih razlogov zelo redkobesedna, zato prosim
Stanko Valpatič, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva
Mladina, št. 38
Članek Klemna Košaka o Nacističnih naključjih je žal tendenciozna montaža stvari, ki ne spadajo skupaj. Prvi konstrukt, podprt celo z barvno fotografijo: Ulrichsberg. To je avstrijsko nemško združenje, po mnogočem primerljivo z Novo slovensko zavezo; oboji hočejo svoje „dedke“ politično rehabilitirati. Košak pa ga vpelje v
„Če gremo nazaj k Platonu in Aristotelu, k začetkom politične filozofije in k atenski demokraciji, naletimo na temeljne politične besede, kot so enakost, pravičnost in pogum. Le družba, ki si vzame za geslo ta načela, omogoča svoboden razmah posameznikov.“
—Filozof dr. Mladen Dolar, leta 2008 v Mladini
Najlaže pa je gledati stran.
V času
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.