… stvo s prikaznimi komunizma, v svojem uradnem glasilu si prizadeva dokazati, da taborišče Jasenovac ni bilo množično morišče, propagira nemško desničarsko stranko AfD, čeprav nemški katoliški škofi pravkar sporočajo, da sta »nacionalizem in ksenofobija nezdružljiva s krščanskimi vrednotami in da članstvo v AfD ali podpora tej stranki ni združljiva z delom v cerkvenih ustanovah«.
Z »najbolj desno vlado od osamosvojitve« in s takimi dušnimi pastirji se nam ni treba bati za nadaljnjo pot Hrvaške. V mrak! Kako gost pa je lahko mrak v glavah, pričata rušenje redkega preostalega spomenika …
Umetniška instalacija, replika celovškega spomenika, na kateri manjka beseda Partisanen (partizani).
V noči s prejšnjega četrtka na petek so neznane osebe vandalizirale spomenik, ki stoji pred Koroškim deželnim muzejem. Čezenj so poveznile belo rjuho in jo prekrile z rdečimi odtisi rok, nad njim pa so postavile transparent, na katerem je pisalo: »Umetnost partizanov je umor!« Muzej je o dogodku obvestil policijo in ta dejanje že preiskuje.
A napadeni spomenik pravzaprav sploh ni spomenik, je ume
V Radovljici je bila v Grajskem parku leta 1960, po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja, zgrajena grobnica in obelisk narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču. V grobnico je bilo prekopanih tudi 71 padlih partizanov z območja planote Jelovice. Med njimi so tudi trije bratje Osredkar iz Ljubljane. Ive, 27 letni mornariški poročnik, Radko in Sava, 19 letna študenta.
Vsi so padli v poletni dvomesečni ofenzivi 1942, imenovani Enzian. Ukaz zanjo je izdal osebno vodja SS Himmler. Na Gorenjsko je iz Garmmischa
Zveza koroških partizanov v Avstriji je pred leti v akciji z imenom Vrnimo jim imena začela postavljati spominska obeležja skoraj pozabljenim žrtvam nacističnega nasilja v drugi svetovni vojni. Grobišče partizanov v grajskem parku v Radovljici je primer, kako težko je vrniti taka imena na drugi strani Alp.
Grobišče z grobnico in spomenikom je bilo leta 1960 urejeno po načrtu arhitekta Eda Ravnikarja. Na spomeniku je napis: »Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Je
… IZJAVA DNEVA
"Ob današnjem izraelskem genocidu nad nedolžnim palestinskim narodom, ki sem ga na potovanjih spoznal in ga globoko cenim, lahko rečem: temu stanju se moramo upirati z močjo prepričanja, vsakodnevnim naprezanjem, s prodornimi mislimi in kulturo. To pomeni stalno budnost, konkretno pomoč, bobneče in glasno opozarjanje, nenehen protest in vztrajno drezanje na vest tistih, ki genocid podpirajo. Gre predvsem za politike in gospodarstvenike, ki dobro vedo, da brez navadnih ljudi - državljanov niso nič. Zato je vztrajno pritiskanje na mišljenje edino pravilno. Jasno je, da Palestine, …
… , volila levico –, do starosti, ko je začela voliti nacionaliste, ter naposled do njenega fizičnega omaganja, ko ste jo z brati pospremili v dom starejših.
Ko je bila mati mlajša, je glasovala za komunistično partijo, a ni bila njena članica. Prav tako ni bila članica sindikata, vendar je bila vedno zraven, kadar je sindikat organiziral stavko, vedno v prvi vrsti na protestih. Mater sem v domu za ostarele obiskal dvakrat, ker je kmalu zatem umrla. Tam sem srečal svoje brate. Eden od njih mi ni všeč – je fašist. A ker smo mami pomagali, da se preseli v dom, se nismo kregali. Govoril je …
… li nekaj naslovov iz časnika Delo s konca šestdesetih in začetka sedemdesetih: Za borce okrog 450 milijonov, Pokojnine borcev nujno valorizirati, Še 285.000 borcev brez statusa. Ne le da je slovenska skupščina vpeljala posebno postavko v proračunu za nakup stanovanj za borce, da je jugoslovanska skupščina posebej valorizirala borčevske pokojnine, leta 1973, tri desetletja po koncu vojne sploh ni bilo jasno, koliko partizanov se je borilo med vojno? V zvezni skupščini se je namreč pojavil problem, kaj narediti s 100.000 posamezniki, ki so trdili, da so se borili v partizanskih vrstah, in sedaj …
… IZJAVA DNEVA
"Doma sem prekršil zlato pravilo, ki pravi, da če želiš biti všeč vsem, ne smeš imeti svojega mnenja o ničemer, še posebno pa se ne smeš politično opredeliti. V trenutku, ko sem priznal, da občudujem partizane in njihov pogum v boju proti uničenju našega jezika in kulture, sem izgubil pol publike. Skrajna desnica me je razglasila za milijonarja, ki živi na račun proračuna; kar je mimogrede strel v prazno. Jaz sem jim pa še sam pomagal s svojim neprimernim obnašanjem na košarkarski tekmi."
(Glasbenik in pisatelj Zoran Predin o tem, zakaj ga bolj cenijo v regiji kot doma; v …
… bile »moralne« avtorske pravice, ni pojasnila, vendar zlahka razumemo, kako amoralno je ravnala splitska oblast, ko je med tako usodne datume za zgodovino Splita uvrstila tudi dan, ko so partizanske »horde« vstopile v mesto, katerega mladina je štiri leta pred tem množično umirala, boreč se proti fašistom.
No, kot po nekakšnem čudežu se je splitski župan odzval s pokončnostjo, pravi, da bo spoštoval odločitev sodišča, vendar bo ta kamniti blok skupaj s Kuzmovimi »avtorskimi pravicami« poklonil muzeju v Šibeniku, na trg pa postavil novo podnožje, ker meni, da je »osvoboditev izpod oblasti …
… »Vas bi tudi nekateri utopili v žlici vode in za nekatere ste celo neka domača žival. Zdaj je čas kolin, tako da pazite.«
Igralec Pavle Ravnohrib je v oddaji Intervju na TV SLO 1 Jožeta Možino posvaril pred kolinami
»Da bi alternativa na desnici postala alternativa za predsednika vlade ali koalicijo na državni ravni, bo moralo preteči še veliko Ljubljanice.«
Poslanec Svobode Lenart Žavbi v podkastu Popkast (24ur.com) o prizadevanjih na desnici, da bi oblikovali široko koalicijo
»Lani je madžarski premier Viktor Orbán dejal, da imamo v Sloveniji svojega Donalda Trumpa, s čimer je mislil Janeza …
… avtorjev teh podob. Vse to samo zato, ker se bojijo, da ne bi ljudje množično prepoznali njihovih resničnih namenov in interesov," je dejala.
Zbrane je na današnji 68. spominski slovesnosti, ki jo vsako leto v Dražgošah pripravi organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, nagovoril tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Marijan Križman, ki se je dotaknil predvsem 80. obletnice konca vojne.
Poudaril je, da je imelo odporniško gibanje široko ljudsko podporo. "Temeljilo je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje …
… IZJAVA DNEVA
"Vsa leta, četrt stoletja smo gledali vojaka, ki ni delal nič drugega, kot zvesto služil gospodarju. Zanj je počel tudi stvari, ki jih mnogi pri zdravi pameti ne bi niti v sanjah. Sanjal je o nekih zarotah in o tem obveščal tuje novinarje. Jim pod vrata hotelskih sob potiskal obtožujoče dokumente o neljubih medijskih personah in se oglašal takrat, ko bi bilo bolje, da bi molčal in glavo skril v pesek. Ta junak, ki je po petindvajsetih letih spregledal, bo v naslednjih dveh letih marsikaj zanikal. Oziroma to opravičeval kot svoj prispevek k domovinski dolžnosti in obrambi mlade …
Profesorica zgodovine na Univerzi v Münchnu je v nemški knjižni zbirki »diktatorji« predstavila lik jugoslovanskega predsednika Tita.
Za slovenske bralce knjiga ne pade z neba, tema jim je blizu iz osebnih izkušenj, družinskih spominov, predvsem pa prek treh voluminoznih biografij: Vladimirja Dedijerja, Slavka in Iva Goldsteina ter Jožeta Pirjevca. Kaj torej prinaša avtoričin pogled z distance?
Caliceva drugače od navedenih biografov obravnava nemške teme, posebej Titova srečevanja z nemškim kan
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.