• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Evropska unijaCene stanovanjVolitveBrezdomstvo
134.117 člankov · 8. 01. 1988–20. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Oto Luthar, zgodovinar«

1041 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Kultura·16. 10. 2026

Željko Oset: Akademski svet pod nadzorom ↗

… Družina, Ljubljana, 2026, 39,90 € Zgodovinar predstavi arhivske podatke o pisanju karakteristik profesorjev, raziskovalcev in akademikov med letoma 1946 in 1951. V znanstvenem svetu posameznik napreduje na podlagi objavljenih člankov, v tedanji dobi pa so partijsko angažirani kolegi pisali še osebne ocene, na podlagi katerih se je odločalo o posameznikovi akademski karieri. Avtor v obsežnem delu (872 str.) predstavi več sto takšnih karakteristik, ki razkrivajo duha časa. O ruskem emigrantu in jezikoslovcu Preobraženskem zapišejo, da ima protisovjetske tendence, da pa je dober človek, saj je …

Bernard Nežmah

V središču·19. 06. 2026

Kultura samozadostnosti ↗

Janez Janša © Luka Dakskobler Pred štirimi leti je Heni Erceg, nekdanja urednica hrvaškega časopisa Feral Tribune in kolumnistka slovenske revije Mladina, opozorila na knjigo Rada Konstantinovića Filozofija palanke, ki jo je najpametneje prevajati kot filozofija provincializma. Kar v svoji knjigi opisuje Konstantinović in kar iz njegove filozofije politične bede za opis dandanašnje Hrvaške povzema Ercegova, velja tudi za Slovenijo. Točneje, opis hrvaške situacije odstira tudi pogled na Slovenijo

Dr. Oto Luthar, zgodovinar in direktor ZRC SAZU

Družba·3. 05. 2026

Umrl zgodovinar Branko Marušič ↗

Branko Marušič (1938 - 2026) © družinski arhiv V 88. letu starosti je umrl zgodovinar in sodobni polihistor Branko Marušič. Marušič je bil več let ravnatelj Goriškega muzeja, kot zgodovinar pa je za seboj pustil mnogo člankov, razprav, monografij in znanstvenih del. Njegova družina ga je v spominskem zapisu opisala kot človeka, ki ga je zanimalo vse. "Zanimala ga je glasba, likovna umetnost, literatura. Prebiral je in prebiral je domala vse, kar je imelo nek smisel, nek pomen in mu je pomenilo n

STA

Politika·5. 03. 2026

Posebna številka Mladine / USODNE VOLITVE ↗

Izšla je nova posebna številka Mladine, ki analizira prihajajoče državnozborske volitve v Slovenije. Slednje bodo nedvomno usodne. Prispevke v posebni številki, ki nam pomagajo razumeti čas in prostor, so tokrat prispevali Mateja Kožuh Novak, Mladen Dolar, Barbara Rajgelj, Božo Repe, Mojca Kumerdej, Rudi Rizman, Darja Zaviršek, Milan Kučan, Eva Vrtačič, Gorazd Kovačič, Nataša Kramberger, Oto Luthar, Peter Klepec in Friderik Klampfer. Posebna številka Mladine, ki je ne smete zamuditi! Edicijo lah

Kultura·27. 02. 2026

Večina ima moč, nima pa vedno prav ↗

… Sovražnik ljudstva, nova uprizoritev ljubljanske Drame, zareže v čas dezinformacij, konformizma, propagande, dvoma o znanosti, banaliziranja in obračanja resnice Fotografija z vaje za predstavo Sovražnik ljudstva, s katero se priznani režiser Ivica Buljan vrača na Veliki oder ljubljanske Drame. © Toni Soprano Meneglejte/SNG Drama Ljubljana Sovražnik ljudstva velikega norveškega avtorja Henrika Ibsena, očeta sodobne dramatike, je izjemno aktualno besedilo. Je eno tistih velikih del, ki je relevantno praktično že vse od nastanka leta 1882. Osnovna premisa gre namreč takole: doktor Thomas …

Dora Trček

Naslovna tema·16. 01. 2026

Med iskrenimi ljudmi? ↗

… dr. Oto Luthar, zgodovinar in direktor ZRC SAZU. »Tako ni zgolj v politiki, temveč tudi na drugih področjih: če nekomu povišate plačo, bo bržkone prepričan, da si to zasluži in mu pripada. Ne pravim, da to ni res. A hočem povedati, da tudi pri dojemanju politike kdaj razmišljamo tako – stvari jemljemo preveč zlahka in ne razumemo, kako težko je dosegati dobre rezultate.« »Vseeno pa je, čeprav se sliši nenavadno, tudi z dobrimi rezultati lahko težje stopiti v volilno tekmo v času, ko so veliko bolj priljubljene teme ekscesi, ki jim uspe učinkovito nagovarjati ljudi,« je dodal. »Ravno v tem …

Luka Volk

Teden·21. 11. 2025

Grobi Možina ↗

Jože Možina, verjetno najboljši zgodovinar med novinarji in najboljši novinar med zgodovinarji © Borut Krajnc Inštitutu 8. marec je prejšnji teden z evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) uspelo doseči nov mejnik. Evropski poslanci so na plenarni seji potrdili resolucijo o enakopravnosti, katere del je poziv evropski komisiji, naj v skladu s pobudo vzpostavi mehanizem finančne solidarnosti med državami, ki bo ženskam v Evropski uniji zagotovil dostop do varnega

Luka Volk

Kultura·26. 09. 2025

Barbara Vodopivec: Slišati tišino ↗

… ubitega ali preganjanega visokega revolucionarja. Partija je od njih terjala, da se mu odrečejo, da ga razglasijo za sovražnika ljudstva. Brat, ki tega ne stori, še sam doživi grozote Golega otoka in se živčno uničen prebija skozi življenje. Njegov drugi sorodnik pa naredi fascinantno kariero v vrhu Narodne banke Jugoslavije in v spremstvu predsednika Tita. Zakaj neki? Drugi zanimivi moment napeljuje na neznano zgodovino komunistične partije. Inženirju rudarstva se je zdelo privlačneje voditi ilegalno organizacijo kot opravljati posel, za katerega je leta z vso vnemo študiral. Predanost …

Bernard Nežmah

Družba·14. 08. 2025

»Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev« ↗

… Božo Repe, zgodovinar Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško. Kmalu zatem se je na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu pojavil tudi napis Consolato dei Slavi di merda (Konzulat usranih Slovanov …

Luka Volk

Družba·9. 05. 2025

Fašizem in nacizem nista izginila, nasprotno, vedno močnejša sta ↗

… ba, nasprotno, prihaja do reinterpretacije preteklosti, do zanikanja zgodovinskih dejstev, do ponovnega ustvarjanja kolektivnega spomina. Vse to se ni zgodilo po naključju, ti pojavi so posledica sistematskega zanikanja zgodovinskih dejstev, ki ga širijo politiki. Praviloma gre za tiste, ki v času totalitarizmov ne vidijo veliko slabega. Mobilizacija in manipulacija spomina na nacifašizem sta torej vse večji, neposredno pa sta povezani, kar dokazujejo akademske raziskave, z vzponom skrajne desnice in z uveljavljanjem njihovih idej. Vse ni tako črno. Oto Luthar je zgodovinar, profesor, …

Jure Trampuš

Družba·7. 05. 2025

»Tretja svetovna vojna je praktično tukaj« ↗

Zgodovinar dr. Jože Pirjevec opozarja, da je nevarnost nuklearne vojne še vedno zelo prisotna © Borut Krajnc Zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Pirjevec opozarjata, da je druga svetovna vojna dala lekcijo, kaj se ne sme več zgoditi, a se spomin nanjo izgublja oz. prihaja do reinterpretacije. Menita, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama in svarita, da bi lahko terjale visoko ceno. Drugo svetovno vojno danes vidimo "kot veliko tragedijo", po drugi strani pa je Slov

STA

Družba·3. 05. 2025

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo« ↗

… IZJAVA DNEVA "S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva." "Kot zgodovinarki in hkrati …

Uredništvo

Družba·30. 04. 2025

»Si predstavljate več tisoč ljudi, ki bi se ves dan samo pogovarjali? To bi bila katastrofa za kapitalizem.« ↗

… Dušan Rutar, psiholog Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga …

Luka Volk

Kultura·18. 04. 2025

Velika vrnitev ↗

… S predstavo v ljubljanski Drami se v slovenski gledališki prostor po dveh desetletjih vrača zamejec Martin Kušej, eden najvidnejših režiserjev nemško govorečega sveta Prizor iz predstave Zdravnica, ki jo je po drami Roberta Ickeja režiral Martin Kušej; Nataša Barbara Gračner, ki odigra dr. Ruth Wolf, je na fotografiji skrajno levo. © Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Martin Kušej, takrat še Kuschej, je odraščal blizu slovenske oziroma takrat še jugoslovanske meje, toda prvič jo je prestopil šele leta 1986, pri svojih petindvajsetih. Odpravil se je v Ljubljano, kjer ga je policist na prijavnem …

Vanja Pirc

Družba·11. 04. 2025

Park, poimenovan po istospolnem paru ↗

Park Ade Škerl in Sonje Plaskan © Borut Krajnc Tretjega aprila, prav na dan, ko bi znamenita pesnica in prevajalka Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan, so na ljubljanskih Prulah, natančneje med Praprotnikovo, Zvonarsko, Prijateljevo in Cimpermanovo ulico, odprli Park Ade Škerl in Sonje Plaskan. Gre za prvi park v Sloveniji, poimenovan po istospolnem paru. Ada Škerl je bila izjemna pesnica. Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel njen pesniški prvenec Senca v srcu, prelomna zbirka, ki je z izpo

Dora Trček

Politika·29. 03. 2025

Hitlerjeve in današnje pošasti ↗

Po inavguraciji Donalda Trumpa kot novega predsednika ZDA s pomočjo najbogatejšega čoveka na svetu Elona Muska pričamo še močnejši navezi med politiko in tehnologijo, ki skupaj pomenita plodno podlago za različne teorije zarote in večji fašizem družbe. V ponedeljek, 31. marca, bo zato v Klubu Cankarjevega doma ob 19. uri gost Kritičnega kabareta ameriški zgodovinar Eric Kurlander, čigar knjiga Hitler's Monsters je bolj aktualna kot kadarkoli. Kakor odličen poznavalec sodobne nemške zgodovine Kur

Uredništvo

Družba·11. 10. 2024

Mračni digitalni vek ↗

HBO je s svoje platforme Max izbrisal znanstvenofantastično televizijsko serijo Westworld, ki je imela na začetku zavidanja vredno gledanost. A ker je ta strmo polzela navzdol, jo je HBO decembra 2022(morda za vselej) odstranil s svoje platforme. Čeprav se načelno zdi, da bodo vsebine, objavljene na medmrežju, tam ostale za vselej, kot bi bile vklesane v kamen, je pri množici od njih pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bodo enostavno izpuhtele in za vselej izginile s spleta – ter s tem utonile v

Gregor Kocijančič

Kultura·15. 03. 2024

Lutz Seiler: Zvezda 111 ↗

… Prevedel Štefan Vevar. Sodobnost International (Zbirka Horizont), Ljubljana, 2023, 538 str., 32,90 € Berlinsko podzemlje in veter z Zahoda Vse bolj priznani in nagrajevani nemški pripovednik Lutz Seiler (1963) je že v prejšnjem prevedenem romanu, Kruzo, uporabil isto scenografijo in situacijo; na vzhodnonemškem otoku v počitniški koloniji med pomivalci posode in tistimi, ki sanjajo o pobegu čez, mimo patruljnih čolnov in vojaških utrdb, nastaja utopična skupnost, ki premišlja o razmerah po prevratu, po padcu Zidu. Tokrat je pripovedovalec Carl postavljen pred odločitev staršev, ki so skrivaj …

Matej Bogataj

Svet·23. 01. 2024

»Izraelska družba trenutno ne bi bila zmožna refleksije v primeru obsodbe Izraela za genocid« ↗

Omer Bartov © Archive.org / WikiCommons Izraelski zgodovinar holokavsta in genocidov Omer Bartov v intervjuju za MMC RTV Slovenija svari pred instrumentalizacijo holokavsta. Za razliko od številnih drugih poznavalcev tega vprašanja Bartov ni prepričan, da v Gazi poteka genocid, opozarja pa na vojne zločine in zločine proti človečnosti, ki se tam dogajajo, in na možnost, da do genocida pride. Tožbo Južne Afrike zoper Izrael zaradi očitkov o genocidu na Meddržavnem sodišču v Haagu, je Bartov označ

Uredništvo

Družba·20. 01. 2024

Oto Luthar / »Slovenska diplomacija svojo morebitno nenačelnost lahko tokrat res drago plača« ↗

… lahko tokrat res drago plača. Zato nič, razen jasnega formalnega nastopa proti nasilju nad Palestinci kjerkoli v Izraelu, ne pride v poštev. Izbira med komformnostjo ali načelnostjo tokrat ni izbira. Celo v diplomaciji ne." (Oto Luthar, zgodovinar in direktor ZRC SAZU, za Mladino o tem, da se številni Izraelci s politiko aktualne vlade niso strinjali in se ne strinjajo tudi sedaj) PETICIJO ZA TRAJNO KONČANJE IZRAELSKIH NAPADOV NA GAZO LAHKO PODPIŠETE NA TEM SPLETNEM MESTU >> PREBERITE TUDI: DOST JE! Pobijanje, razstreljevanje, poniževanje in razčlovečevanje Palestincev se mora nehati – …

Uredništvo

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija