• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Donald TrumpZoran StevanovićŠolstvoIzrael
133.747 člankov · 8. 01. 1988–25. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Martina Lipnik, arhitektka«

832 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

V središču·23. 10. 2026

»Čas je za novega župana Ljubljane« ↗

… Miloš Kosec, arhitekt © Luka Dakskobler Arhitekt dr. Miloš Kosec, sicer predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, velja za pronicljivega kritika, ko pride do najbolj zgrešenih načrtov in zamujenih priložnosti v urbanizmu in javni gradnji. Med tistimi, s katerimi se je večkrat znašel na nasprotnih bregovih, je ljubljanski župan Zoran Janković. Nazadnje s kolumno o stanovanjski stiski v Ljubljani v Delu, v kateri je ocenil, da se Supermesto 2045, dokument z magistrata, ki naj bi zarisal vizijo Ljubljane prihodnosti, zdi kot program katerega od županovih protikandidatov in …

Luka Volk

Pisma bralcev·25. 09. 2026

Zloraba celostne grafične podobe sindikalne akcije in vložitev kazenskih ovadb zoper neznanega storilca ↗

Spoštovani, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) obvešča javnost in medije, da se v zadnjih 14 dneh po celotni Sloveniji pojavljajo ( jumbo) plakati, ki grobo zlorabljajo celostno grafično podobo sindikalne akcije »PROTI razkroju Slovenije«. V okviru te akcije sindikati trenutno zbiramo 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Na terenu se pojavljajo tri različne vrste plakatov. Ena izmed njih neposredn

Martina Vuk, generalna sekretarka, Konfederacija sindikatov javnega sektorja

V središču·28. 08. 2026

»Življenje bo obstalo. Vprašanje pa je, ali bo to človeško življenje.« ↗

… arhitektura in literatura zdeli popolnoma ločeni struji mojega ustvarjanja, z leti pa je čedalje bolj jasno, da gre za eno samo prakso, ki jo obravnavam na dva različna načina. Nobenega dvoma ni, da je Kresničevje nastalo tudi zato, ker sem se začela poglobljeno ukvarjati z raziskovanjem prenove starih hiš, sonaravne gradnje in drugih trajnostnih principov v urejanju prostora, tudi sobivanja in alternativnih bivalnih skupnosti. Vse zamisli, s katerimi sem se med branjem in raziskovanjem srečevala, sem postopoma procesirala tudi v literarni obliki. Moje delo v arhitekturi je bolj podobno …

Dora Trček

V središču·6. 03. 2026

Ideja nima merila ↗

… in Milčinović sta kot študenta pod mentorstvom Vojteha Ravnikarja (v sodelovanju s Tejo Savelli) zasnovala prenovo domačije v Divači, ki je leta 2013 prejela Plečnikovo nagrado. © Miran Kambič Arhitekti so podobno razmišljali tudi pri prenovi Tivolskega gradu v Ljubljani, v katerem deluje Mednarodni grafični likovni center (MGLC). Naročniki so od njih želeli zgolj umestitev dvigala in sanitarij, a so dobili veliko več. Dvigalo so umestili sila diskretno, tako da je skorajda nevidno, sanitarije pa v dotedanji servisni del. Toda niso se ustavili pri tem: v prostoru nekdanjega skladišča so na …

Gregor Kocijančič

Pisma bralcev·13. 02. 2026

Privatizacija zraka ↗

Delu javnosti se zdi nenavadno, da je pri javnem razpisu za izbiro koncesionarja za namen sežiganja odpadkov v Sloveniji izpostavljena lokacija v ne-prevetreni kotlini mesta Ljubljana. In to brez predhodne javne razprave, v odsotnosti širšega razmisleka. Glede tega so dejstva malo drugačna. Iz analiziranih gradiv izhaja, da je Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov utemeljena v nizu dokumentov, uveljavljenih na nivoju države, ki njeno zakonito

Martina Lipnik, u.d.i.a., Ljubljana

Kultura·30. 01. 2026

To je rop! ↗

Prekarci vseh dežel, združite se! Hočete videti poskočno, elegantno, anarhično slovensko komedijo o napornem, stresnem, infarktnem življenju pod kapitalizmom? Potem si poglejte farso To je rop!, posneto po »skoraj resničnih dogodkih«. Čarodej Rajko (Stane Tomazin) je mali prekarec, ki izvisi: med nastopom v trgovskem centru si zlomi roko, zato ne more delati, zavarovalnica pa mu zaradi minorne birokratske napake ne prizna odškodnine, toda ko v slogu hlapca Jerneja išče pravico in obupano, neodlo

Marcel Štefančič jr.

Družba·25. 09. 2025

Poklic prihodnosti ↗

… KOMENTAR DNEVA "Tudi če pomislimo na prihodnost poklicev. Pred 15 leti so recimo mladi prihodnost stavili na programerski poklic, potem pa pride današnji čas z UI, ko ti niso več tako potrebni. Upam, da bo marsikdo zdaj o perspektivnem poklicu razmišljal na bolj analogen način, o nečem, kar bo potrebno neodvisno od umetne inteligence, in gradbeni mojster je gotovo tak poklic. Mojstri imajo radi svoje delo, o tem radi govorijo, njihovo delo je njihova emancipacija, identifikacija in ponos." (Ano Kosi, arhitektka in kustosinja slovenskega paviljona na Mednarodni razstavi arhitekture v …

Družba·19. 09. 2025

Nasprotja, ki se dopolnjujejo ↗

… bivanja, ki ji prej ni bil znan. Obema z očetom veliko pomenita grajenje odnosa z naročniki in transparentnost – pomembno se jima zdi, da naročnik ve tudi, kje so morebitne pasti. Arhitekturno projektiranje in gradnja sta namreč lahko »lep in vznemirljiv, a hkrati dolgotrajen in finančno naporen proces«. »Vsakemu novemu naročniku povem, da mi je enako pomembno, da smo, ko je projekt končan, zadovoljni oni in midva. Z veseljem pomislim, da lahko v zadnjem desetletju naštejem le nekaj redkih neuspešnih zgodb, ki pa jih jemljem kot dobro šolo. Sicer pa imava z naročniki pretežno veliko srečo in …

Dora Trček

Pisma bralcev·1. 08. 2025

Ne, mi smo rekli vam! ↗

O problematiki romskega vprašanja se večkrat oglasim, s komentarjem iz lastnih izkušenj, pa ga ni, ki bi moje trditve preveril, namreč, ali so se novomeški Romi v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja res pritožili na OZN, da so žrtve genocida? Če se je to res dogajalo, bi morali narodnostna stališča Romov vsekakor upoštevati, na njih graditi naprej reševanje romskega vprašanja v državi. Občina Novo mesto se je tedaj lotila reševanja vprašanja naselitve Romov, v nekaj »slovenskih« vasi je prita

Martina Lipnik, Ljubljana

Kolumna·4. 07. 2025

Pet je tri v odprtem bazenu ↗

… prišel do spravnega zaključka, demonstriral pa je, kako dragocen je artikuliran pogovor o že skoraj stoletje nerešljivi nacionalni travmi. Dogodek, ki je čudo za osrednje slovenske medije, sploh za nacionalno televizijo, ki da skrbi za globoko in vsestransko poročanje. Pogovorne oddaje, kjer ne bi bili gosti ravno politiki, in kjer bi razpravljajoči imeli dovolj časa, najdemo samo še na njenih arhivskih straneh. A tudi v Ljubljani se je pred tedni odvil posvet na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je bila tema napovedana gradnja podzemne garaže na kraju mestne Tržnice. Nastopili …

Bernard Nežmah

Družba·20. 06. 2025

Vrtec kot domačija ↗

… inj, pa tudi leseni gank in napušč. © Luis Diaz Hkrati pa je arhitekte vodila tudi želja, da bi bil vrtec veliko več kot le vrtec, da bi bil prostor skupnosti, srečevanja vseh občanov. »Prav z mislijo na to smo zasnovali dodatno hišo, v kateri je telovadnica. Želeli smo jo odpreti za ves Bohinj. S to mislijo je nastal tudi trg, s katerim smo vrtec povezali s šolo,« pravi Ana Jerman. Ko je Občina Bohinj spomladi 2020 objavila javni natečaj za novi vrtec, je bil to ravno čas pandemije. Španska arhitekta še nikoli prej nista obiskala Slovenije in takrat je zaradi oteženih potovanj in prehajanj …

Vanja Pirc

Kultura·13. 06. 2025

»Umetniki znajo nekaj, kar je večina od nas pozabila: prisluhniti. Tudi družbi kot celoti.« ↗

… po besedilu češkega lutkarja in režiserja Jana Malika leta 1951 zasnovala slovenska likovna umetnica Ajša Pengov. Umetniška vodja in kuratorka letošnjega bienala Chus Martínez (1972), mednarodno priznana kustosinja, predavateljica, filozofinja in umetnostna zgodovinarka, rojena v Španiji, ki trenutno deluje kot predstojnica Institute Art Gender Nature pri Akademiji za umetnost in oblikovanje Basel FHNW v Švici ter kustosinja pri TBA21 Thyssen-Bornemisza Art Contemporary, je z nami spregovorila o izhodiščih za snovanje bienala, moči in odgovornosti umetnosti, upanju in pogumu. Odkar ste bili …

Dora Trček

Družba·25. 04. 2025

Vse dovoljeno? ↗

Bodoče vile Epos na Bledu © Studio Tim Fu Nedaleč od Blejskega jezera podjetje družine najbogatejših Slovencev Sama in Ize Sie Login načrtuje gradnjo šestih vil, ki so jih zrisali v londonskem biroju. Gre za eno zadnjih velikih nepozidanih parcel tik ob Blejskem jezeru, o načrtovani gradnji pa sta Loginova – kot je razvidno iz medijskih objav – javnost obvestila sama. Iz javnih objav razberemo tole: družina Login je prek podjetja Lliebe Establishment s sedežem v Liechtensteinu lastnica Vile Epos

Martina Lipnik, arhitektka

Kultura·18. 04. 2025

Vrtinci, ki so obnoreli svet ↗

… tem nastajajo dinamične kompozicije, ki se prepletajo in prekrivajo v nepredvidljivem ritmu in je od njih težko odtegniti pogled. Umetnica pravi, da slike nastajajo intuitivno, brez vnaprejšnjih skic, kot eksperiment. Kakor igra med kaosom in redom, v kateri se abstraktni elementi združujejo v novo slikarsko logiko. Njena zgodba o poti do umetnosti je, kot pove v smehu, precej predvidljiva. Ko je bila še majhna deklica iz Brezovice pri Ljubljani (rodila se je leta 1996), ji je mama v spominsko knjigo narisala preprosto risbico dveh srnic in ta jo je tako očarala, da se je odločila, da bo …

Dora Trček

Družba·9. 04. 2025

»Umetnosti ne moremo ločiti od umetnika« ↗

… IZJAVA DNEVA "Tukaj govorimo o duhovniku, redovniku, duhovnemu voditelju, spovedniku, ki so mu ženske zaupale. To so bila mlada dekleta, polna idealov, ki so želela duhovno rasti. Od njega so pričakovale pomoč, a dobile so nekaj povsem drugega. Umetnosti ne moremo ločiti od umetnika. Ko jaz govorim, ne govorim samo z besedami - govorim s svojim telesom, držo, vsem, kar sem. In tudi umetnik ustvarja z vsem, kar je. Tudi Rupnikova umetnost je odraz njegovega življenja in, če hočete, tudi njegovih zablod. Res pa je, da njegovih mozaikov ni ustvarjal le on, temveč tudi cela ekipa plemenitih, …

Uredništvo

Kultura·10. 03. 2025

Spregledane slovenske arhitektke ↗

Sonja Završnik Podlesek, 1937 © Galerija Dessa V Galeriji Dessa bodo danes odprli razstavo V ospredje VIII: slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke, ki želi osvetliti spregledani del slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Iz bogatega arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja so izpostavljena tista dela, ki so redko predstavljena javnosti, a zato nič manj pomembna in kakovostna. Tudi osma v vrsti razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so ak

STA

Pisma bralcev·17. 01. 2025

Rekviem za tržnico? ↗

Pozitivno presenečena sem prebrala javno pismo arhitekta, prof. Janeza Suhadolca, ki opisuje primerjave mestnih ureditev tržnih prostorov v nekaterih znamenitih mestih, pa tudi sicer odnos do nepremične kulturne dediščine, njenega uničenja ali ohranjanja. Posebej ga je zmotilo spreminjanje Kongresnega trga z izgradnjo garažne hiše pod njim, in z ureditvijo odprtega prostora nad njo, po vzoru, modelu in načrtu znamenitega arhitekta Plečnika, ki si je sicer s svojimi zamislimi in realizacijami pri

Martina Lipnik, u.d.i.a., Ljubljana

Družba·3. 01. 2025

Blatne vasi / Temu mora država narediti konec ↗

… , je z njo živela tudi hči Jasna s preostalima dvema otrokoma, ki ju v času našega obiska sicer ni bilo tam, saj ju je center za socialno delo odvzel in so ju dobili nazaj šele po dveh letih pravnih bojev z državnimi organi. Danes njena hči Jasna, mož Kemi Brajdič in njunih pet otrok ne živijo več pri mami. »Zadaj sta postavila hišo,« pravi Jasna, »a zdaj ni nikogar doma, eni otroci so v šoli, mlajši so šli s starši v Ljubljano na pregled za ušesa«. »Hiša«, ki jo pokaže Jasna, je res zidana, a hkrati velika le kakih trideset kvadratov in »krita« s polivinilom, v njej pa trenutno živi …

Peter Petrovčič

Družba·6. 12. 2024

»Ljudje zmeraj bolj postajajo posamezniki, ki živijo na omejenih zasebnih parcelah« ↗

… Miloš Kosec, arhitekt Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim …

Luka Volk

Pisma bralcev·22. 11. 2024

Bernard Nežmah: Soglasje brez soglasja ↗

»Načrt župana Zorana Jankovića za večnadstropno garažno hišo že desetletje in pol ustavljajo civilna združenja, posamezni arhitekti in arheologi, umetnostni zgodovinarji, celo državni uradniki na ministrstvih, vmes so se zvrstile tudi že ostre demonstracije. Potem pa je prejšnji teden nastopil konec: občina je pridobila vsa soglasja - gradbeno dovoljenje pride do novega leta in velika gradnja se prične!« Poglavitno vprašanje je še vedno odprto – neposredni »sosed« v postopku, škofija, namreč ni

Martina Lipnik, u.d.i.a. Ljubljana

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija