… . Pozabijo pa povedati, da bomo v tej novi državi jedli pasje bolhe.«
Filozofinja Alenka Zupančič za Večer o »interventnem zakonu za razvoj Slovenije«
»Danes ste tukaj na obisku. Sami ste videli: nobene drame ni, je zmerno dolgočasno.«
Premier Janez Janša za Planet TV o svoji napovedi ob imenovanju vlade, da si želi sistematičen in dolgočasen mandat
»Gospod Janša, do oblasti se niste dokopali preko volitev, ampak izključno preko prevare. Včeraj so vam ljudje ponovno dali nezaupnico. Edino eno vprašanje imam za vas: si upate na predčasne volitve?«
Predsednik Svobode Robert Golob z nagovorom …
… večkrat argumentirano ovrgli ali pa delujejo kot mednarodno prepoznani zanikovalci podnebnih sprememb in politični lobisti. V prvem sklopu Znanstvene podlage za oblikovanje podnebne politike so tako napovedani nastopi Nira J. Shaviva, Rossa McKitricka in Erika Margana.
Prvi je po pojasnilih nevladnikov izraelski astrofizik z obsežnim profilom v bazi podnebnih dezinformacij. Drugi je svetovalec administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa in soavtor poročila zanjo, ki da ga je ameriško geofizikalno združenje AGU ovrglo kot selektivno in zavajajoče, okoljske nevladne organizacije pa ga …
… . Ta za zdaj odpade, ker ga ne bi sprejelo ne ljudstvo ne levosredinska politika, čeprav se bo nekoč v neki obliki najbrž vrnil in čeprav ideja oživlja celo v Ameriki. Demokracija in enakost sta veliki besedi, visoka pojma, a tolikokrat zlorabljena in tako zlajnana, da tudi ne primeta več. Enako je z blaginjo za vse.
Prav vsiljuje pa se tematika, iz katere bi lahko leva sredina napravila jedro svoje politične prihodnosti. To je seveda akutna ogroženost okolja, ki se ta čas kaže zlasti kot podnebna kriza. Skratka, ekologija bi lahko postala nova razvojna paradigma.
Tudi ta tematika je dokaj …
… dve stopinji bolj vroč, padavinski odklon pa je bil pri 50 odstotkih, padlo je torej pol manj padavin kot v povprečju. Oba dejavnika skupaj sta povzročila hudo sušo, ki se pozna v kmetijstvu, strokovnjaki pa sklepajo, da se bo slabša letina zaradi suše slej ko prej prelevila v zvišanje cen hrane. Z vidika večletnega obdobja se izrisuje jasna slika: vedno več je izredno vročih in izredno sušnih poletij, kar je posledica podnebnih sprememb. Seveda so od časa do časa izjeme, julij 2023 je bil recimo zelo namočen – takrat so se zgodile obsežne poplave – leta 2025 julij na primer ni bil tako …
Odgovornost znanosti je opozarjanje na dolgoročne posledice političnih, gospodarskih in pravnih odločitev za človeštvo, ekosisteme, družbeno kohezijo in mir. Zlasti v razmerah vojn, oboroževanja in geopolitičnih napetosti mora znanost jasno poudarjati, da okoljska kriza, podnebne spremembe, naraščajoče neenakosti in kršitve človekovih pravic niso obrobna ali stranska vprašanja, temveč temeljni strukturni vzroki nestabilnosti, konfliktov in dolgoročne negotovosti sodobnih družb.
Trajnostni razvoj
Zasl. prof. dr. Niko Toš, predsednik AZTRS, javno pismo
… Še en jalov podnebni vrh
V brazilskem Belemu poteka letošnja podnebna konferenca (COP 30). Mesto leži sredi Amazonije, »zelenih pljuč sveta«, ki jim grozi, da bodo toplogredni CO2 nehala skladiščiti in ga začela oddajati. V nič boljšem položaju ni COP 30; najbrž bo še en jalov podnebni vrh.
Na to kaže že dejstvo, da na njem ne bo Trumpa, Xija, Putina … Trump je v Belem poslal nižje uradnike, še te le zato, da bi po potrebi preprečili kak dober sklep. Ameriški predsednik je nasploh ekološka nesreča za ves svet; zeleni prehod ustavlja doma, hkrati pa na druge države neposredno in z zgledom …
… o največjem kulturnem in kongresnem središču pri nas
»Kar zadeva Janšo in Logarja, gre za enoglavo in dvonogo stranko.«
Politolog in bivši politik Igor Lukšič v Delovem podkastu Moč politike o SDS Janeza Janše in Demokratih, političnem projektu Anžeta Logarja
»Neko stališče lahko izraziš bodisi kot mesar ali pa kot kirurg. Mislim, da je za Slovenijo oziroma naše predstavnike v mednarodni areni mnogo primernejši kirurški oziroma diplomatsko premišljen pristop.«
Pravnik in bivši premier Miro Cerar za Reporter o različnih pristopih pri vodenju zunanje politike
»Danes smo navajeni, da ves čas …
… Slovenija pozdravlja precedenčno odločitev Meddržavnega sodišča
Slovenija pozdravlja precedenčno odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, da kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam predstavljajo protipravno ravnanje. Gre za zgodovinski prispevek mednarodnemu pravu, je ocenila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Slovenija je sodelovala v postopku pred sodiščem.
Sodišče je v svetovalnem mnenju potrdilo pravico do zdravega in čistega okolja ter varstvo podnebja kot predpogoj za uživanje vseh človekov pravic, je prek družbenega omrežja X sporočila …
Umanotera in TAM-TAM Inštitut razpisujeta natečaj za družbeno odgovoren plakat za spodbujanje sprememb prehranjevalnih navad v smer izbire zdravju okolja in ljudi prijaznejše hrane. Zmagovalni plakat bo nagrajen z denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto.
Plakate na temo "Trajnostna oskrba s hrano" lahko prijavite do 14. aprila. Prijava je brezplačna. Vse informacije v zvezi z natečajem, prijavni obrazec, razpisno dokumentacijo in kreativni brief najdete na spletni strani.
"Cilj natečaje je sp
… . Ljudje uporabljajo les zlasti zaradi energetske revščine, ki je kompleksna.
Recimo tudi to, da se z omrežnino kaznujejo gospodinjstva, kjer so si ravnokar postavili sončno elektrarno, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis, je napačne vrste ukrep. Seveda se zdaj ne smejo kaznovati tisti, ki nimajo sončnih elektrarn, ker zanje nimajo denarja. Skratka, ukrepi morajo biti premišljeni, med sabo povezani in prilagojeni specifikam.
To se zdi precej nemogoče. Spremembe so nepriljubljene, status quo je tudi politično oportun.
Neki premiki vendar so. To recimo, da se krepi zavedanje problema …
Evropa, in v njej Slovenija, odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. "Kdor je pripravljen, je na pol rešen," je sklenil državni sekretar, ki meni, da se je bolje pripraviti na to, da gre lahko kaj narobe in si potem vesel, če temu ni tako.
V okviru posveta se bodo zvrstili trije paneli, in sicer o prehranski varnosti in zdravju, infrastrukturi in energetiki ter odpornosti nacionalnovarnostnega sistema. Dogodka se med drugim udeležujejo vsi resorni ministri, medtem ko bo v sklepnem delu kot slavnostni govornik nastopil tudi premier Robert Golob.
… jo v tem, da ne gre v celoti za nepovratna sredstva, temveč v veliki meri tudi za posojila in kredite, kar pomeni nadaljnje izčrpavanje teh držav.
Ob tem v Umanoteri poudarjajo, da bi že samo z dvoodstotnim davkom na premoženje svetovnih milijarderjev, ki so, kot so zapisali, za podnebno krizo in neukrepanje najbolj odgovorni, lahko na letni ravni zbrali vsa sredstva iz sprejetega dogovora.
Izpostavili so tudi ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki da je z razpletom podnebnega vrha nezadovoljen, a kot izpostavljajo v Umanoteri, se njegove izjave v Bakuju ne ujemajo z …
… cenovno dostopna. Res je obravnavana kot domača energija, vendar samo statistično. Tuja oprema, tehnologija, gorivo in tuji krediti. Domači bodo samo prostor elektrarne, prostor za radioaktivne odpadke in jedrsko tveganje. Če bo tudi kapital tuj, o čemer danes sicer ni zaželeno govoriti, bo Slovenija zgolj oddala prostor tujcem v najem, dobila pa radioaktivne odpadke in z mednarodno zakonodajo predpisano jedrsko odgovornost. Z jedrsko energijo ne bomo povečali stopnje energetske neodvisnosti; glede na razvoj, ki ga lahko opazujemo, pa jo bomo celo poslabšali," je še poudaril …
… prihajajo skrb zbujajoče, a tudi redke spodbudne novice. Že prvi dan je vplivni časnik Democracy Now! poročal, kako je izvršni direktor COP29 Elnur Soltanov domnevnemu pokrovitelju srečanja omenjal mogoče posle z državno naftno družbo SOCAR. A v torek so se voditelji držav iniciative TeraMed, v kateri je od naših sosed za zdaj le Italija, zavezali, da bodo do leta 2030 v sredozemski regiji dosegli en teravat inštalirane moči iz obnovljivih virov, zlasti sonca in vetra. Od srede je v Bakuju tudi bivši predsednik Republike Slovenije. »Preden nocoj prek Istanbula odletim v Baku /…/, smo v …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.