Dva leva / Vlado Miheljak: Vodni topovi ali maslo?

»Večkrat ugotavljam, da je slabo, da je samo 50 % odraslih oseb (na Hrvaškem; op. a.) cepljenih. Sociološko bi bilo to mogoče pojasniti. Tvegala bom in pojasnila s tem, da smo izšli iz sistema, v katerem se je odločalo centralno. Naši ljudje ne marajo takšnih centralističnih priporočil in ne želijo verjeti znanosti. Kako pojasniti, da imate v deželi, kot je Belgija, ki je decentralizirana, fragmentirana, okrog 80 % cepljenih? Zato menim, da je odpor na Hrvaškem težko pojasniti drugače kot sociološki, psihološki problem.«

»Za vsakega, ki bo v Sloveniji v prihodnje za posledicami okužbe z novim koronavirusom zbolel ali umrl zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na ustavnem sodišču, ki bolj varuje lik Josipa Broza – Tita kot zdravje Slovencev.«

»Podoba, ki jo je Slovenija danes poslala v svet, ni rožnata. Predvsem pa ni taka, kot bi si jo država, ki je nekoč veljala za zgled, zaslužila.«

Dilema maslo ali topovi kajpak ni nova. Kot sem pisal že pred leti, krilatico (Kanonen statt Butter) netočno pripisujejo Hitlerju, včasih tudi debelušnemu voditelju Luftwaffe Göringu. A dejansko jo je leta 1936, ko je govoril o duhu žrtvovanja nemškega ljudstva, izgovoril vodja propagande Goebbels: »V sili lahko shajamo brez masla, nikakor pa brez topov.« Krilatico je ob deseti obletnici prevzema oblasti (31. 1. 1943) sredi vojne vihre še poenostavil in zaostril, češ, najprej topovi, potem šele maslo (»Erst Kanonen, dann Butter!«). Svet se je odtistihmal spremenil, putra je dovolj in preveč, topov tudi, a dilema iz znamenite prispodobe ohranja aktualnost v novih pojavnih oblikah. V teh dneh se na pregretih ulicah Ljubljane oblikuje nova alternativa med (tokrat vodnimi) topovi in državljanskimi pravicami, ki jih v času Janševega režima tako tanko mažemo na kruh, kot so Nemci sredi vojne maslo.