• Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Hrvaška

    Neželena nadomestitev

    Odstavitev ministrov, vpletenih v korupcijo, mešetarjenje z zemljišči in nepremičninami, bi bila stvar gole politične korektnosti in dobrega okusa, vendar se ni odločil zanjo, ampak je afere paranoično razglasil za medijsko zaroto. Šele po razkritju mučnih podatkov o kriminalnih dejanjih ministra za upravo je tega vendarle odstavil, drugi iz majave vlade, ki je z državno lastnino gospodaril, kot bi bila njegova, pa je odstopil sam. Odstavljeni Lovro K. iz vasice na otoku Braču, ki je nekaj kvadratnih kilometrov privlačnega kmetijskega zemljišča na pravljičnih obronkih Vidove gore za drobiž kupil zase in za sumljive prijatelje, nato pa poskrbel za spremembo namembnosti, zaradi česar je cena kvadratnega metra zdaj zazidljivega zemljišča poletela v nebo, ni kak izstopajoč kriminalec. Pooseblja ureditev, za vladajočo stranko značilno že vse od začetka, od časov, ko si je njen prvak in predsednik države Franjo Tuđman prisvojil ogromno vilo v elitni zagrebški četrti. Ureditev, utemeljena na korupciji in klientelizmu, je preprosto lastna vsaki vladi HDZ, torej tudi sedanji, ki jo številni ministri dan za dnem blatijo z različnimi aferami. Če bi premier premogel vsaj kanček spodobnosti, bi razpisal predčasne volitve, namesto da skuša vrzeli v vladi zapolniti s prebrisanimi polinteligenti, ki so najprej izropali družbena podjetja, nato pa kremplje stegnili še po naravnih bogastvih in kot terminatorji uničili in preprodali najlepša naravna območja na otokih Braču, Hvaru, Šolti … ter obogateli z njimi. Več

  • Kaj storiti?

    Političnoekonomske napovedi o novi recesiji leta 2020 so vse verjetnejše. Ranljivost svetovnega gospodarstva dobrih deset let po izbruhu finančne krize narašča, tako ekonomsko kot politično. ZDA imajo največji proračunski primanjkljaj, Kitajski grozi bančna kriza, EU z vodilno Nemčijo ponovno izgublja zagon. Osrednja težava ni toliko v novi recesiji, temveč v izpetih ekonomskih politikah. Obstoječih fiskalnih in monetarnih orodij ni mogoče učinkovito uporabiti. Fiskalna politika varčevanja je kompromitirana, monetarna tiči v lastni pasti, strukturne reforme so politično nezaželene. Preprosto, nova kriza je vse bolj verjetna, političnoekonomske možnosti spopada z njo pa so manjše kot pred desetimi leti. Kaj torej storiti, če nas zadene nov simetrični krizni šok na globalni ravni? Bomo ravnali drugače? Več

  • N'toko

    N'toko

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Kralji javnomnenjskih anket

    Tekmovanje v javnomnenjskih anketah in upravljanje države sta dve povsem različni veščini. To je na daleč jasno vsakemu opazovalcu. Stranka najspretnejšega televizijskega nastopača ni nujno najboljša zastopnica vaših interesov in ankete klicnih centrov povedo bolj malo o dejanskem dogajanju na državnem vrhu. Kljub temu pa nam je v medijih uspelo mejo med tema dvema kategorijama povsem zabrisati in iz javnomnenjskih anket narediti strokovno disciplino, po kateri presojamo delo politikov. Tako se vsakih nekaj mesecev na naslovnicah znajde nova serija grafov s fotografijami znanih obrazov in pompozno zvenečim naslovom »Vox populi«, množica komentatorjev pa vneto analizira vsak premik v popularnosti in poskuša iz padajočih stolpcev razbrati, »kaj so sporočili volivci«. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kolumna

    Tekmujem, torej sem

    V teh poletnih dnevih manj zakritih teles je na ulicah videti nenavadno veliko moških z mogočnimi bicepsi in obiljem mišic na drugih delih telesa. Pri večini to ni samo plod garanja v fitnesih, na atletskih stezah in drugje, ampak tudi anaboličnih steroidov, zaradi katerih zdaj Američani lovijo »naše« Karnerje, zanikrne trgovce s temi kemičnimi pripravki. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Tihi relikti komunizma

    Veliki poznavalec srednjega veka francoski filozof Etienne Gilson (1884-1978) je o njem zapisal: »Ljudje srednjega veka niso vedeli, da živijo v srednjem veku.« Iskrivo spoznanje, a poskusimo ga modernizirati: »Ali so Slovenci vedeli, da so med letoma 1945 in 1990 živeli v komunizmu?« Odgovor je v največji meri seveda – ne. Množice se te dobe najprej spominjajo po sindikalnih počitnicah, nakupu prvega avtomobila, družbenih stanovanjih in Titovi svetovni slavi, poboj 12 in več tisoč ujetih domobrancev pa je podatek, o katerem se ve, a ne kazi slike komunizma. Preprosto, slehernik bolj ali manj nima občutka, da je bil komunizem oblika ene najtrših diktatur. Ni vedel in še vedno ne ve, da je živel v komunizmu, kateremu so javna občila dnevno ustvarjala hvalnice. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Dva leva

    Kakšne volitve hočejo

    Volitve bodo ostale takšne, kot so bile do zdaj, samo da bodo volilni okraji enakomernejši glede števila prebivalcev. Znašli smo se v situaciji, v kateri ni danes še mogoče nič reči. Dobro je samo to, da se pogovarjamo in da se pogovarjamo vsi skupaj. Verjetno bo kaj mogoče dokončno reči sredi septembra, ko bomo imeli v rokah tudi osnutek zakona o spremembah meja volilnih okrajev. ... Brez ustavno nespornih volitev nimamo demokratičnega sistema.
    — Predsednik Pahor meni, da so bile vse volitve, tudi tiste, na katerih je s svojo stranko zmagal, nelegitimne (Radio Slovenija, 11. 7. 2019) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Vreči delo s piedestala

    O nujnih ukrepih, ki bi ustavili podnebne spremembe, se je najbolje pogovarjati poleti. Vsi, razen resnično trdobučnih in grimsov, poleti razumemo, da se razmere spreminjajo. In vsi vemo, da to, kar se nakazuje v prihodnosti, res ni dobro. Vendar se skoraj vse razprave tudi v javnem prostoru hitro ustavijo pri vprašanju potrošnje in ekonomije. A že to je dobro. Zmanjšati porabo. Se odpovedati nekaterim danes samoumevnim, z vidika vplivov na okolje pa pregrešnim, norim navadam. Pogovor o zmanjšanju porabe plastike razumejo vsi, otroci v vrtcih se o tem posredno učijo že prvo leto v jaslih. Da je samoumevnost rabe avtomobilov in letal vprašljiva, tudi razumemo vsi, čeprav je le malokdo kaj v resnici spremenil. Več