Paul Feyerabend: Spoznanje za svobodne ljudi

Feyerabend, ki mu pripisujejo anarhistične nazore na področju znanosti, se je v pričujoči knjigi spopadel z (znanstvenim) racionalizmom v prid svobodne, relativistične družbe, v kateri naj državljanske iniciative nastopijo proti ustaljenim teorijam države in filozofije. Da bi se v znanosti sploh napredovalo, trdi avtor, je treba kršiti pravila in de facto se tudi jih.

Kurt Vonnegut: Mož brez domovine

Kolekcija mini esejev, v katerih nam Vonnegut pove, zakaj ni dobro, da živiš predolgo, zakaj humor temelji na strahu, zakaj je negodigatreba vsak, ki ni prebral Tocquevilleove Demokracije v Ameriki, zakaj so ameriški socialisti sladkovodni ljudje, zakaj je podpičje transvestitski dvospolnik, ki ne predstavlja absolutno ničesar, zakaj tipkarsko znanje ni več vredno počenega groša, zakaj smo na Zemlji zato, da si...

Michal Viewegh: Letoviščarji

To je knjiga o vas. Ja, o vas, ki ste se z agencijskim avtobusom pripeljali v množično letovišče in sedaj v senci berete knjige. Letoviščarji so končno spet zabaven Vieweghov roman. O zgodbah, ki se skrivajo za obrazi avtobusnih turistov od starih dam, delavskih ukrajinskih herojev do poslancev v ločitvenih postopkih, hedonističnih gejevskih parov, prsatih vodičk in pisatelje...

Bono, Michka Assayas: Bono o Bonu

Assayas je izvrsten spraševalec, na videz prijazen, prijateljski, skoraj del U2 družine, po drugi strani neprizanesljiv in ciničen do skrajnosti. "Imaš mesijanski kompleks?" sprašuje Bona, pevca skupine, ki se je znala vedno dobro prodati. Saj za to gre, najprej so umetniki mladi in se lahko furajo kot boy bendi. Potem ostarijo, in če svojega preskoka ne znajo razložiti publiki, razpadejo.

Pascal Bruckner: Ljubezen do bližnjega

"Tvoj dedec je kurba. Vsako popoldne se daje dol v ulici Na koncu sveta številka 19, 75004 Pariz, peto nadstropje, z vrha stopnišča naravnost." Tole anonimko dobi nič hudega sluteča ženska, ki tako ugotovi, da je njen mož Sebastien - oče treh otrok - v prostem času žigolo, ki v skrivnem stanovanju serijsko podira bejbe vseh starosti, vseh tež in vseh izgledov.

Janez Drnovšek: Pogovori

Janez Drnovšek je fenomen, ki ga vse manj razumem. Predsednik naše države, ki se že nekaj časa obnaša kot bivši predsednik, prodaja knjige za med in prevaja svoje misli v tuje jezike. Celo Brigitte Bardot misli, da je Drnovšek najboljši predsednik na svetu.

Marjan Smrke: Družbena mimikrija

Ko je zadnjič Jelko Kacin izjavil, da je politika virtualen svet in da se pogosto zgodi, da politiki ne hodijo po zemlji, je povedal le del resnice. Če bi bral knjigo Marjana Smrketa Družbena mimikrija, ki proučuje strukturo mimikritičnosti in njeno socialno uporabo, bi vedel (ali pa priznal), da je politika veliko več. Da, kot opisuje Smrke, z ustvarjanjem vtisa dosega svoje sebične cilje.

Li Cunxin: Zadnji Maov plesalec

Li je živel v revni kmečki družini, ko so ga nekega dne uradniki Maovega režima določili, da bo postal plesalec. Njegovo življenje se je nato zavrtelo od suhega jama do Amerike, od kitajske podeželske bede prek trpkega kitajskega plesnega šolanja do svetovne baletne slave, od predane ljubezni do Maa do hvaležnosti Georgeu Bushu st., ki mu je omogočil prebeg v ameriško "svobodo"...

Prof. Janez Pucihar: De Rebus Celestibus

Znanstvenik se odpravi na Vremščico iskat redkega hrošča, nekje na polovici ga trofne infarkt in namesto hroščev začne raziskovati nebesa. Prav znanstveno se loti vsega, kar je tam... od tal do dišav in angelskih spolnih organov, pa seveda boga. Secira in se čudi.

Jason Goodwin: Drevo janičarjev

Naslovnica ne pušča nobenega dvoma: nagrada za najboljšo kriminalko leta. Vau! Pričakujete osupljiv original, dobite pa garažno verzijo Da Vincijeve šifre. Jason Goodwin, specialist za zgodovino Otomanskega cesarstva, premore le slog Dana Browna, kar ni ravno kompliment, še slabšo zaroto, ki se odvrti v Carigradu leta 1836, deset let po sultanovem genocidu nad janičarji, še slabšega detektiva, Yashima,...

Guenther Deschner: Kurdi: Narod brez države, zgodovina in upanje

Kot lepo piše na zadnji platnici knjige, je gospod Deschner priznan publicist, pisatelj in avtor dokumentarnih filmov, pri tem projektu pa se mu šteje v čast, da se je na številnih potovanjih po Kurdistanu srečeval ter pogovarjal z najpomembnejšimi voditelji tega nesrečnega naroda, legendarnim borcem za svobodo Mustafo Barzanijem, njegovim sinom Masudom Barzanijem (premier iraške kurdske regije), Džalalom...

Jacques Le Goff: Se je Evropa rodila v srednjem veku?

Jacques Le Goff, francoski medievalist, si je v svojem delu postavil težko vprašanje. Kdaj pravzaprav nastane Evropa ali Zahod ali krščanski svet? So jo prinesli Grki, Rimljani, je sad Dumezilove trifunkcijske indoevropske ideologije ali njene korenine segajo v krščanstvo?

Alexander Mccall Smith: Angus: keltski bog sanj

Alexander McCall Smith je eden najvidnejših sodobnih angleških piscev. Je zabaven, berljiv, čudovit pripovedovalec. To, kar je napisal v Angusu, pa je mitologija. Saj je koncept zbirke tak: sodobni pisatelji modernizirajo starodavne mite.

Marko Crnkovič: Kolumne 2001-2007

Marko Crnkovič je slovenski kolumnist. Morda edini pravi slovenski kolumnist, drugi so športni komentatorji, ekonomisti, tračarji, politični analitiki... Crnkovič goji svojo obrt v megalomanskih primerkih.

Andrea Giovino: Kako sem zapustila mafijo

Knjigo Kako sem zapustila mafijo si zlahka predstavljate kot TV resnično zgodbo, kakršne navadno propagirajo s slogani: " Poročila se je z napačnim moškim." Ali pa: " Hotela je ljubimca - dobila je morilca." Razlika je le v tem, da se Andrea Giovino z napačnim moškim ni poročila le enkrat. Vsi njeni moški so bili napačni - vsi so bili bolj ali manj mafijci.

Lewis Carroll: Zalezovanje Žnrka

Lewis Carroll, avtor Alice v čudežni deželi in Alice v ogledalu ter ljubitelj malih deklic, je tole epsko poemo - "v osmih kantih" - objavil leta 1876, kar pomeni, da se svet že dobrih 130 let sprašuje: kaj pa je to? Vse v tej poemi je namreč logično - razen zgodbe. Pazite: 10 tipov krene na pomorski trip, toda ni jasno, ali jih je res 10. Ujeti skušajo žnrka, toda ni jasno, kdo ali kaj je žnrk.

Michael Novak: O gojenju svobode, razmišljanja o moralni ekologiji

Gre za enciklopedijo političnega enoumja, izhajajočega iz obskurnih prepričanj katoliških vigovcev. Nekje na začetku avtor ugotavlja, da je " za demokracijo ateizem nezanesljiva podpora ", in nato razpreda o pojmih, kot so religija, demokracija, liberalizem, resnica, svoboda, civilna družba itd., pri čemer ne more iz svoje kože: " Ideja resnice je neločljivo povezana z idejo svobode.

Vladimir Kos: Petindvajset krivulj japonske četrti

Ne bi si mislila, da me bo navdušila poezija jezuita, slovenskega misijonarja, ki že od sredine petdesetih let preteklega stoletja živi na Japonskem. Kako bi mi bila lahko všeč poezija pesnika, ki zapiše verze "Z mamino ljubeznijo bi rada, da bi Jezus bil srca zaklad, ki Ga nočemo več izgubiti" in podobne lepe oblike katoliške poezije?

Vladimir Arsenijević, Aleksandar Zograf: Išmail

Na videz (samo) kratki roman o petnajstletnem pankerju in samomoru njegovega strica umetnika Išmaila je pravzaprav interaktivni projekt, ki se iz nepomembne zgodbe počasi razvija v čvrsto fantastično biografsko zgodbo o nerazumljenem umetniku, ki je blizu Hermannu Nitschu, Ottu Muehlu in Guenterju Brusu. Išmaila, ki se pred hitri vlak uleže skupaj s svojim najljubšim umetniškim artiklom - kokošjo (s katero ima v...

Jerasov Janko: Življenjska zgodba Janka Šetine iz Zbilj

Kdo si zasluži, da je o njegovem življenju natisnjena knjiga? Vsakdo. Prepričana sem, da ima vsak človek dovolj življenjskih izkušenj, da napiše roman ali biografijo. Razlika je le v tem, da so potem nekatere od teh zgodb zanimive, druge dolgočasne; nekatere se pripovedujejo naprej, druge se zaprašijo na policah.

Orhan Pamuk: Istanbul

"Kadar revije ali učbeniki potrebujejo podobo starega Istanbula, uporabijo črno-bele litografije, ki so jih ustvarili zahodni popotniki in slikarji," pravi Orhan Pamuk. In njegov Istanbul - podnaslovljen Spomini na mesto - je videti kot črno-bela litografija. Pamuk je kakopak Turek, tudi nobelovec, toda svoje fasciniranosti s tem zahodnjaškim pogledom na Istanbul ne more skr...

Andrej Nikolaidis: Mimesis

Literarna drža nove črnogorske proze, kot imenuje literarna kritika pisce, ki so v zadnjem desetletju naredili bum v tamkajšnjem medijskem, kulturnem in literarnem prostoru, pomeni radikalno diskontinuiteto - kvalitativno, slogovno in motivno - v razmerju do večine prejšnje črnogorske literarne produkcije ter brezkompromisno ignoriranje ustaljene navezave na topose črnogorske literarne in kulturne dediščine.

Marko Švabič: Šund roman

Ali bi bilo mogoče Šund roman preleviti v slovenski Šund film? Ne. Slovenski filmarji so ta film že zamudili. Posneti bi ga morali v sedemdesetih, ko se novele, črtice in trači, zbrani v tej posthumni kolekciji, dogajajo. Ekranizirali bi ga lahko tudi danes, toda poanto bi zgrešili - v film bi se vrinila patina nostalgije po sedemdesetih. V Švabičevi literaturi ni bilo prostora za nostalgijo - vse je ironiziral in...

Zgodbe iz malezije - Antologija malezijske in singapurske kratke proze

Množica etičnih skupin, množica različnih jezikov, tropska sparina, kolonialna preteklost in angleščina kot skupni jezik definirajo kratke zgodbe zbrane v pričujoči zbirki malezijske proze, države, kjer vas kaznujejo s šestimi udarci s palico, če v deželo vstopite nelegalno; kjer je seks tabu, pa vendar vsi pišejo o tem; kjer poroko določijo starši; kjer so obvezen dodatek h hrani pekoči feferoni...

Fatou Diome: Trebuh atlantika

Nam se zdi, da je afriški otok ob senegalski obali raj na zemlji; senegalskim dečkom na tem otoku se zdi raj na zemlji zahodna Evropa. Trebuh Atlantika je zgodba dveh svetov. Je resnica o izseljencih, ki so že zavoljo tega, ker so odšli v Francijo, v domači skupnosti postali pomembni gospodje, ko so domov prinesli televizor, pa čeprav so ga dobili tako, da so bili v pariškem Barbesu zadnji pucfleki.

Suzana Tratnik: Tretji svet

Zgodba romana Tretji svet je zgodba dekleta, ki iz zaplankanega socializma tam nekje sredi osemdesetih let pride na obisk v svobodni kapitalizem in doživi aktivistični in seksualni prerod.

Marcel Štefančič, Jr.: The Greatest Hits

"To je knjiga o velikih mitih in velikih hitih 20. stoletja," piše avtor v uvodu tega impresivnega, kilogram in pol težkega ter 836 strani obsegajočega knjižnega primerka. " O rečeh, ki so živele od filmov. O rečeh, od katerih so živeli filmi. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem filme. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem 20. stoletje. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem svoje razumevanje filma.

Jani Kovačič: Poklic mladost

Jani Kovačič je fuzbaler, hipi, profesor, pevec, panker, direktor, pesnik, kitarist in v zadnjem času tudi pisatelj. V postpankovski spevoigri, kot jo imenujejo, se je lotil pank benda v nastajanju, mu napisal nekaj besedil, zgradil karakterje članov in karakterje njihovih oboževalk.

Karen Armstrong: Zgodovina boga

Karen Armstrong je nekoč stopila v samostan, zgolj zato, ker je iskala boga in ker se ji je zdelo, da mu bo bližje, ko mu bo služila. A iskanje, molitev, razmišljanje in pobožno življenje ji niso prinesli razodetja. Nasprotno, znotraj samostanskih zidov je začela hudo dvomiti o cerkvenih naukih. Je bil Jezus res božji sin ali zgolj judovski zdravilec, kako je lahko krščanski bog trojni, a hkrati edini, ali so...

Andrej Kurkov: Piknik na ledu

Ste pisun, ki bi rad živel od svojega dela, pa ne veste, kako? Ste osamljeni, bi imeli domačo žival, pa to ne bi bil pes ali mačka? Za vse to se najde odgovor v knjigi Piknik na ledu : postanite pisec časopisnih nekrologov in doma imejte pingvina.