Goran Tribuson: Klub oboževalcev: Periferijski kvartet

Nekatere stvari so večne: nostalgija je že taka zadeva, ki vedno zažge. Hrvaški pisec Goran Tribuson pa je pravi mojster zapeljevanje z zgodbicami o preteklih časih.

Vlado Miheljak: Politika med amnezijo in paramnezijo

V Sloveniji so kolumnisti in novinarji, katerih kolumne, komentarje in intervjuje se splača imeti zbrane, redki - kar pa ne pomeni, da je takšnih knjig malo. Izdati knjigo objavljenih zapisov je neredka želja in projekt obojih, resnih in tudi drugorazrednih kolumnistov. Pri večini se lahko sprašujemo, zakaj se je založba odločila vložiti denar v knjigo, saj ponatisnjeni članki ali komentarji, iztrgani iz časa, ko...

Tracy Quan: Dnevnik prostitutke z Manhattna

V knjige vezani intimni dnevniki prostitutk z vseh koncev sveta se množijo kot gobe po dežju in grejo za med, pa čeprav so bolj stereotipni od najbolj vaniljastih ameriških porničev, kar potrjuje tezo londonske prostitutke in pisateljice Belle De Jour, da smo po svoje vsi ljubitelji pornografije, ločimo se zgolj po precejšnji stopnji lažne imenitnosti.

Peter Zilahy: Zadnje okno - žirafa

Nandorfehervar je staro madžarsko ime za Beograd. In čeprav se nam zdi, da Madžarska in Beograd nimata veliko skupnega, imata: Turke in komunizem.

Francis Wheen: Kako so prodajalci megle zavladali svetu

Ko je skušal ajatola Homeini v Iranu ponovno ustoličiti srednjeveške vrednote, je skušala Margaret Thatcher v Britaniji ponovno ustoličiti viktorijanske vrednote. " Zahodni svet se mora za svoj gospodarski uspeh zahvaliti svoji moralni filozofiji in praksi. Gospodarski rezultati so boljši, ker imamo višjo moralno filozofijo." Da bi bilo vse skupaj čim bolj logično in samoumevno, je Margaret Thatcher ponovno...

Valentino Rossi: Kaj če ne bi nikoli poskusil

Leta 2005, ko je Enrico Borghi pisal tole motoristično (avto)biografijo, je bil Valentino Rossi največji dirkač vseh časov. V zaporednih letih je osvajal prvenstva v vseh kategorijah (125, 250, 500 kubikov oziroma Moto GP), s prestopom iz "konservativne" Honde v moderno Yamaho pa je osmešil še motoristično industrijo.

Peirre Merot: Sesalci

Sesalci so Bridget Jones za intelektualce. Štiridesetletni samski moški, precejšnji alkoholik, s številnimi razmerji, nekaj zakoni, brez prave službe, no, vsaj brez kariere, je vseeno dobri striček, ki se občasno vrača v materino stanovanje (kot brezposelnik), občasno pa se zaplete v brezkompromisno ponočevanje po nočnih lokalih.

Ted W. Lawson

Knjiga Trideset sekund nad Tokiom, ki popisuje ameriško bombardiranje Japonske (1942), je zelo slavna, njeno slavo pa lahko pripišete predvsem temu, da je izšla takoj po tej misiji in da so jo takoj zatem tudi ekranizirali.

David Albahari: Besede so nekaj drugega

Leta 1973 se je na takratni jugoslovanski literarni sceni pojavila odmevna prozna zbirka Družinske zgodbe, ki se je ukvarjala predvsem z vprašanji odnosa med zgodbo in stvarnostjo, odnosa do fikcionalne/prikazane stvarnosti ter odnosa do pripovedovanja zgodbe o tem. Status stvarnosti v zgodbi, okrog česar se vrtinčijo zgodbe v prvi zbirki, je rdeča nit, ki se vije skozi (skoraj) vse naslednje proze Davida...

Haruki Murakami: Kafka na obali

Ko zaprete Kafko na obali, lahko rečete le to, da je to čudna knjiga. Zakaj? Ker vam zleze pod kožo. Ker vas zasleduje, tudi kadar je ne berete. Ker so petnajstletni begavček Kafka Tamura, čudaški nepismeni starec Nakata, govoreče mačke (mimogrede - Murakami je velik ljubitelj mačk), kamen prehoda, temačna knjižnica Komura, ženska-moški gospod Oshimo, skrivnostna gospa Saeki, preprosto tovornjakarski, a na koncu...

Brian Innes: Ponaredki in poneverbe

Ta zglancana, skoraj odišavljena monografija, ki sodi bolj na klubsko mizico kot pa na knjižno polico, je tako didaktična, da ima tudi podnaslov in podpodnaslov. Podnaslov se glasi: Resnične zgodbe o največjih prevarah v zgodovini. Toda od resničnih zgodb ne pričakujte preveč: zgodbe o najbolj slavnih ponarejevalcih denarja, znamk, dokumentov, umetnin, zgodovine, identitet in judovskih protokolov in o...

Nora Ephron: Moj vrat mi gre na živce

Ah, še ena knjiga o tem, kako je biti ženska. Tokrat izpod peresa šestdesetletnice, scenaristke slavnih holivudskih romantičnih filmov, tudi tistega Ko je Harry srečal Sally, ki so si ga vsi moški zapomnili po fake orgazmu Meg Ryan v kafetariji.

Jordan Cvetanović: Zgodbe za težko noč

Podnaslov te knjige je Uspavanka za odrasle. Hm, morebiti je res. Zbirka kratkih zgodb Jordana Cvetanovića je prežeta s seksom. Takim in drugačnim: od grizenja glavic moških organov na nacionalni osnovi prek nekrofilije do samomorov razočaranih in prevaranih partnerjev, tako hetero kot homo. Ja in kaj je še novega na svetu? Zgodbe so sicer mojstrsko napisane, v skladu s tradicijo južnoslovanskega...

Kate Mosse: Labirint

Labirint se ponuja na petstotih straneh s citatom na zgornji platnici: "Požri se od zavisti Dan Brown. To je prava stvar." Sestavine so kot pri Da Vincijevi šifri : katoliška cerkev, sekta in ženska. Pravzaprav dve ženski: prva živi v začetku 13. stoletja, druga je junakinja našega časa. Njuni zgodbi pa se prepletata zaradi "velike skrivnosti", ki z izumetničenostjo podcenjuje inteligenčno raven...

Pier Paolo Pasolini: Nasilno življenje

Nasilno življenje je rimski Trainspotting, napisan leta 1959. Tommaso iz barakarskega naselja živi med blatom in bedo, brez prihodnosti se s prijateljčki potika po mestu, sem in tja ukrade kaj denarja, ki ga zapravijo za ples in cigarete.

Juli Zeh: Tišina je hrup

Kaj se zgodi, ako se nekaj čez trideset stara Nemka s psom leta 2001 odpravi v Bosno na potovanje? Napiše potopis, v katerem je Bosna popolna eksotika, kjer vse smrdi po mesu. Zgodba je sicer napisana dovolj simpatično, da se prebere, ampak ostane pridih vojnega turizma, pa čeprav se dekle po deželi klati kot popotnica. Toda za nas je nemara na določenih delih preveč naivna, preveč nepoznavalska, da bi bila...

Juan Gomez Jurado: Božji vohun

Da Vincijeva šifra je za sabo potegnila plaz. Božji vohun, španski triler, se bere tako, kot da bi se Dan Brown čohal po glavi in napol odsotno tuhtal: Čakajte, kaj sem še hotel reči? Se bo spomnil? Čakajte malo... še malo - ne, ne bo šlo. Ušlo mu je. Nič hudega: Juan Gomez Jurado ve, kaj je še hotel reči Dan Brown. V Božjem vohunu ponuja vse brownizme: letališki internacionalizem, šifre (" Jebenti,...

Ana Politkovska: Putinova Rusija

Politkovska je bila umorjena lani pred dvigalom v bloku, kjer je stanovala, in to na rojstni dan predsednika Putina. A ko preberete njeno zadnjo knjigo, ki jo je napisala posebej za tuje bralce dve leti pred smrtjo, se lahko samo čudite, kako je ob tem, kar je delala, sploh preživela vse do 48. leta.

Tatjana Gromača: Bele vrane

Potopisi niso vedno le opisi krajev. Tatjana Gromača je po Istri potovala za Feral Tribune in nastal je zbir krokijev, ki bolj kot Istro slikajo njene prebivalce. Pa niti ne navadne prebivalce, temveč posebnosti lokalnega prebivalstva.

F. M. Dostojevski: Nespodobna anekdota

Dostojevski je napisal kopico romanov, od Bednih ljudi do Dvojnika, od Bratov Karamazovih do Zločina in kazni, za katere mislite, da bodo živeli večno. Toda če bo kaj od Dostojevskega res živelo večno, potem bo to počela Nespodobna anekdota - novela, ki jo, kot bi rekel Aristotel, zaobjamete z enim samim pogledom.

Štefan Kardoš: Rizling polka

Podeželje je in. Zato smo lahko veseli, da smo dobili še eno kleno slovensko podeželsko pripoved z vsemi potrebnimi elementi: pijačo, nezvestimi ženami, nezakonskimi otroki, pijanci in pretepi, shizofrenimi intelektualci, tički vseh vrst, psihiatri, družinskimi skrivnostmi.

Misaho Kujiradou, Courtney Love, D. J. Milky: Princesa Ai - prvi zvezek: zapuščenost

Predstavljajte si, da bi se v stripovsko podhranjeni Sloveniji našel založniški zanesenjak z načrtom ponuditi Bonellijeve stripovske junake tistim bralcem, ki jim ne hrvaški, ne srbski, ne srbohrvaški jezik ne gredo od rok, vseeno pa bi v slovenščini z veseljem prebrali kakšno pustolovščino Zagorja, Texa Willerja, Komandanta Marka in kakopak Dylana Doga.

Marguerite Yourcenar: Anna, soror ...

Anna, soror je novela, ki bi bila lahko najdebelejši roman vseh časov, roman-ocean, navsezadnje, Marguerite Yourcenar jo je pisala 60 let. Toda pisala jo je tako asketsko, kot da bi bila lahko vsaka odvečna ali pa napačna beseda usodna. Pogubna.

Sodobna kitajska kratka proza: Naj cveti sto cvetov

Katja Kolšek in Andrej Stopar sta z zbirko kratke kitajske proze in s spremnimi besedili ustvarila antologijsko delo za vse sladokusce, ki jih mika izvedeti, kako se je razvijala kitajska literatura 20. stoletja.

Dževad Karahasan: Vzhodni divan

Če boste v torbo za plažo vtaknili roman Vzhodni divan bosansko-nemško-avstrijskega profesorja dramaturgije ter zgodovine drame in gledališča, esejista, dramatika in pripovednika Dževada Karahasana, bo s kopanjem bolj slabo kazalo, kajti roman je gosto tkana mreža različnih diskurzov (npr. esejističnega, poetičnega, političnega, alegorijskega), pripovednih tehnik, perspektiv in žanrov, ki bralca potegne vase...

Karmen Šterk: Serijski morilec

Ker je svet obseden s serijskimi morilci, je tudi trg preplavljen s knjigami o serijskih morilcih - vse so enake. Hočem reči: vse se pretežno ubijajo z naštevanjem značilnosti serijskih morilcev. Nekatere bolj, druge manj, toda vse nas skušajo impresionirati z dolgimi seznami elementov, ki so malega, anonimnega, neopaznega človeka spremenili v antologijskega serijskega morilca.

David Sedaris: Nekega dne jaz govoriti lepo

Američan grškega rodu v nizu kratkih zgodbic predstavlja najprivlačnejše dele svojega življenjepisa. V prvem delu so to zabavne zgodbice o otroštvu in selitvi s podeželja Severne Karoline v NY, v drugem delu pa o selitvi iz Amerike v Francijo. Osrednji lik nenehno spremljajo jezikovne težave: v angleščini ne zna izgovoriti S, spol francoskih samostalnikov pa je zanj tako ali tako terra incognita.

Bernard Nežmah: Zrcala komunizma (intervjuji 1994-2005)

Zbirka pogovorov, ki so več kot desetletje izhajali v Mladini. Med njimi brez dvoma nekaj velikih biserov. Sam bi se odločil za buržuja in komunista, ki je naučil Tita loviti, za Vladimirja Velebita, ali pa za slovenskega igralca iz Odpisanih Steva Žigona. Po drugi strani bi lahko pogrešil napihnjenega komunista in Kučanovega kritika Danila Slivnika.

Branko Gradišnik: Roka voda kamen I-III

Te dni je Branko Gradišnik v svojem blogu zapisal: "Nikjer ni izšla nobena ocena. Zanimanja medijev za knjigo ni opaziti." Ja res, zakaj le? Ker je knjiga preprosto povedano zanič.

Peter Burke: Kaj je kulturna zgodovina

Če kaj, potem v zadnjih treh dekadah cvetijo "kulturne študije", pa četudi niso od včeraj, ampak so stare toliko kot Burckhardtova Renesančna kultura v Italiji (1860) ali pa Huizingova Jesen srednjega veka (1919), toda "kulturne študije" so zdaj izraz kultura tako raztegnile, da so svoje kulturološke zgodovine dobili tako drek kot vonj (in tako sir kot cool), kar ne pomeni, da je tako široko pojmovanje kulture in...