• Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret

    Mojca Kumerdej, pisateljica in filozofinja

    Zdi se, da je leto 2017 njeno leto. Februarja ji je roman Kronosova žetev prinesel nagrado Prešernovega sklada, najvišjo državno nagrado za umetniško ustvarjanje v zadnjih dveh letih. Aprila je z istim romanom osvojila nagrado kritiško sito. Junija se je roman uvrstil med pet nominirancev za kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman. Obetajo se njegovi prevodi v angleščino, nemščino, hrvaščino in srbščino. Več

  • Petra Tihole  |  foto: Uroš Abram

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Portret

    Magdalena Reiter, plesalka in koreografinja

    Odraščala je v poljskem Gdansku, v osemdesetih, v zadnjem desetletju komunizma, ko je mesto prežemala solidarnost in je bilo v zraku čutiti vpliv panka. Morda tudi zato pleše, že odkar pomni. Bila je gibčen otrok, kot petletnica je denimo delala mostove na svojem pogradu, kar je opazila mama in jo vpisala na gimnastiko. Ples je prevladal pri devetih, ko se je vpisala v tamkajšnjo državno baletno šolo, iz katere se je pri petnajstih letih izpisala in se prepisala na gimnazijo. A zdržala je samo tri mesece in se vrnila. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Portret

    Jernej Forbici, slikar in direktor umetniškega festivala

    Njegov oče, po izobrazbi sociolog, je najraje mizaril in oblikoval unikatno pohištvo. Pogosto so bili njegovi naročniki umetniki in plačevali so mu s slikami, tako je umetnine tudi zbiral. Doma v Strnišču pri Kidričevem so jih torej obiskovali umetniki. Zato ne preseneča, da je eden od sinov iz družine Forbici na koncu tudi sam izbral umetniški poklic. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Portret

    Nejc Prah, oblikovalec

    Nedvomno je eden naših najvidnejših oblikovalcev mlajše generacije, ki svojo kariero gradijo na tujih tleh. V svojih delih briše meje med oblikovanjem in umetnostjo, saj njegovi nekonvencionalni dizajni temeljijo na prepričanju, da je včasih za oblikovalski presežek treba formo postaviti pred funkcijo. Namesto da bi se podrejal vsebini, se posveča kompoziciji, simboliki, barvi in tipografiji. Rezultati tovrstnega pristopa k oblikovanju so izjemni, pa naj gre za oblikovanje plakatov in črk, za spletni dizajn ali ilustracijo. Nemalokrat si v ustvarjalnem procesu privošči eksperimentiranje s tehnikami in mediji, in četudi bi uporabnik od klasičnega oblikovalskega izdelka, kot je denimo plakat, pričakoval jasno in neposredno podajanje ključnih informacij, se sam na to požvižga in ustvarja dela, ki imajo mnogo več umetniške kot pa uporabne vrednosti. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Portret

    Primož Pugelj, kipar

    »To pa je moj les!« je vzkliknil, ko je tovornjak, naložen s hrastovimi letvicami, prihrumel na delovišče Forme vive ob starem samostanu v Kostanjevici na Krki. »A take mi je pripeljal? Vse enako kratke!« je bil presenečen. »Jao, upam, da ima še kje kakšne daljše!« ga je zaskrbelo, saj je moral končati še eno glavo, da bi izpolnil načrt, predložen komisiji Forme vive. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret

     Anja Slapničar, oblikovalka keramike

    V oči ji je padla skodelica. Nizka, trebušasta skodelica s tremi okrasnimi bunkicami. Držalo ima prifrknjeno navzgor in iz njega štrli še rožiček. Ta skodelica je danes razstavljena v Dolenjskem muzeju. Pred več kot dvema tisočletjema pa so jo uporabljali Kelti, eno od ljudstev, ki so se ustalila natanko tam, od koder izvira tudi sama. Več

  • Petra Tihole  |  foto: Uroš Abram

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Duša Jesih, likovna umetnica

    Prepoznavni slog je razvila že na začetku umetniške kariere. Od takrat jo poznamo kot slikarko in grafičarko, ki praviloma ustvarja barvno pritajene geometrijske kompozicije, v katerih ne zaznamo samo vpliva abstraktnega geometrizma, temveč se dotikajo skoraj vseh -izmov prejšnjega stoletja. Monumentalne slike gradi s pomočjo ponavljajočih se vizualnih znakov, denimo kvadratov, pravokotnikov, trikotnikov, krogov in črtnih linij, ki jih postavlja v dialog. Več

  • Erik Valenčič  |  foto: Uroš Abram

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Portret

    Miha Mohorič, filmski ustvarjalec

    Poenostavljeno povedano je pripadnik ljudstva, ki ni zamejeno z nacionalnostjo, raso, religijo ali specifično ideologijo. To ni nikakršna skupnost, prej je to razpršena množica nomadov, svetovnih potepuhov, izučenih v različnih obrteh. To ljudstvo ne sprejme nikogar, vendar je odprto za vse. Zgolj od vsakega posameznika je odvisno, ali želi biti njegov član. V angleškem jeziku se njegovim pripadnikom pavšalno reče freelancers, po naše svobodnjaki oziroma svobodne duše. Velikokrat se jih drži stigma zanesenjakov, ki bežijo od stabilnega življenja, vendar ti ljudje zelo dobro razumejo sporočilo ameriške anarhistke Emme Goldman: »Ljudje imajo samo toliko svobode, kolikor imajo pameti, da si jo želijo, in poguma, da si jo vzamejo.« Mohorič sodi med tiste, ki so našli pot ven iz mišjega labirinta, ki je pravzaprav naša družba z vsemi svojimi zidovi, ovirami in bedno majhnimi nagradami. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Šuljo, elektronski producent in beatmaker

    Njegova nedavno izdana druga solistična plošča Scrap Metal lahko poslušalca zavede. Vrhunska raven tehnične podkovanosti, izjemna spretnost pri manipulaciji z zvokom in mojstrski posluh za (mikro) detajle dajo hitro vedeti, da za ploščo stoji zelo izkušen producent. Toda po drugi strani izraz, naslonjen na kopico aktualnih, drznih elektronsko plesnih trendov, razkriva, da gre za delo ustvarjalca, ki se ne obremenjuje z zapovedmi klasične šole. Teh se celo zavestno izogiba. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Portret

    Mirt Komel, filozof in pisatelj

    Njegov romaneskni prvenec Pianistov dotik, izšel je predlani pri založbi Goga, je poglobljen premislek o čutilu, ki ni prav pogosto tema literarnih del: dotiku. Gabrijel Goldmann, protagonist zgodbe, je v grobih obrisih zasnovan na podlagi življenjepisa kanadskega pianista Glenna Goulda, še zlasti pa ene samcate hibe – tega, da se pianist brez rokavic ni zmogel dotakniti ničesar drugega kot klavirskih tipk. Avtor bralca na način vzgojnega romana popelje skozi pianistovo življenje, od prvega stika s črno-belimi tipkami do spoznanja o osebni odrešitvi v skladateljskem ustvarjanju , da bi ob posebni obliki dotika, torej glasbenikovem dotiku glasbila, premišljeval o naravi tega čutila in prikazal njegovo negotovo usodo v današnjem svetu. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

    Oliver Pilić, vizualni umetnik

    Pri dvaindvajsetih je našel svoje mesto, svojo metropolo, ko je »uletel« v New York. Svetovna prestolnica umetnosti, financ in mode ga je osvojila v šestih minutah, ali kot pravijo poznavalci tega mesta: nekdo pripada New Yorku nemudoma, drugi v petih minutah, tretji nikoli. Denarja je imel za slab mesec življenja, tako je v Harlemu stopil v enega izmed hostlov in vprašal, ali imajo zanj delo. Lastniki so si izmenjali nekaj pogledov in mu predlagali, da prevzame vodenje celotnega hostla sam, vse od recepcije do pospravljanja sob. Vzel je »job« in ostal v New Yorku eno leto. Ob vsem garanju je imel dovolj časa in energije, da je spoznaval mesto in srkal njegov »way of life« in seveda umetnost, ki se je kotila po galerijah in ateljejih. Ja, sodi med tiste, ki so utrip mesta takoj začutili kot svojega. Pripadnost New Yorku se še vedno kaže v njegovi umetnosti – vse od motivov, dinamike, aktualnih političnih tem in postopkov umetniške produkcije. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Portret

    Sašo Vrabič, slikar in beatboxer

    Izhaja iz slovenjegraške družine, kjer se je veliko pelo, igralo inštrumente in po zaključenem delovniku celo slikalo. Tako ne preseneča, da se je že ob koncu osnovne šole odločil za oblikovno srednjo šolo v Ljubljani. Tam je še več risal, v tem času pa se je doučil tudi igranja na inštrumente, saj so imeli doma poleg flavte in saksofona še kitaro in klavir. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Mitja Vrhovnik Smrekar, skladatelj

    Uglasbeni Shakespearovi soneti, ki jih je lani v okviru tematskega festivala Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu pripravil s svojo matično skupino Bossa de Novo ter igralcema Borisom Cavazzo in Urško Taufer, razkrivajo njegov pristop v skladateljskem delu. S Primožem Vitezom, prijateljem in pevcem Bossa de Nove, sta izbrala nekaj sonetov iz obeh delov zbirke sonetov angleškega barda; torej iz prvega, namenjenega moškemu, in drugega, namenjenega temni gospe. Najbolj znanega med njimi, Sonet 130, ki v prevodu Janeza Menarta nosi naslov Ne, ona nima žametnih oči, pa sta pripravila v kar petih izvedbah – v angleškem izvirniku, portugalščini, italijanščini in dvakrat v slovenščini. Z različnimi uglasbitvami istega soneta sta hotela poudariti, da gre v Shakespearovih sonetih za variacijo ene in iste teme, ljubezenskega »razmerja med dvema človekoma«, saj to »žene človeštvo naprej na mikroravni in na splošno«. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret

    Dan Adlešič, oblikovalec in vizualni umetnik

    Je eden tistih umetnikov, ki se zavedajo naslednjega: če se jemlješ preveč resno, te ne bo resno jemal nihče. Njegova »prismuknjena« dela podirajo meje med unikatnim oblikovanjem, instalacijsko umetnostjo in oblikovanjem, predvsem pa jih zaznamuje izrazito humoren značaj. Po tradiciji sodobne nizozemske šole unikatnega oblikovanja ustvarja pohištvene objekte, ki imajo mnogo več konceptualne kot uporabne vrednosti. Prepričan je, da se »ljudje lažje poistovetimo z vsakdanjimi predmeti kot pa z neko abstraktno sliko ali čim podobnim«. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret

    Nina Štajner, ilustratorka

    Glavni junaki njenih del so živalce. Ne živali, živalce, saj so videti kot mladički, in to takšni silno ljubki, pravljični. Za srnico z belimi pikami na rjavem kožuhu se zdi, da je ravno naredila prve korake. Puhast bel zajec je zaspal, obdan z zvončki in drugim pomladnim cvetjem. Tu so še ježki, veverice, taščice, miške, lisice, sove, medvedi, jazbeci in druga bitja, ki se smukajo po jasah in drevesnih krošnjah gozdnega kraljestva. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Dojaja, didžej in producent elektronske glasbe

    Redkim didžejem na lokalni rave sceni uspe ostati relevanten tako dolgo, kot to uspeva Marjanu Crnkoviču, bolj znanemu kot DJ Dojaja. Pri tem ostaja zvest koreninam, v značilnem zvoku ostaja konsistenten in se – drugače od nekaterih svojih pajdašev iz devetdesetih let – ne prilagaja komercialnim trendom klubske elektronike. Vendar pa že dve desetletji išče njene napredno zveneče anomalije, ki jih v svojih setih predstavlja mladim rejverjem. Bil je na primer eden prvih, ki je občinstvu, razvajenemu s hitrimi udarci »oldies goldies« štanc, predstavil deep tehno. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Portret

    Tadej Golob, pisatelj in novinar

    Težko je napisati portret nekoga, za katerega si prepričan, da bi sam lahko napisal boljšega. Tadej Golob je namreč eden najboljših slovenskih piscev, poleg tega pa so ena njegovih specialnosti prav razširjeni portreti – biografije. Ovekovečil je že življenje Petra Vilfana, Zorana Predina in Gorana Dragića. V njegovi glavi in računalniku, ne pa še na papirju, je tudi že življenjska zgodba Milene Zupančič. Enako težko kot napisati portret bi bilo, iz istega razloga, s Tadejem Golobom delati intervju. Njegovi intervjuji, ki jih je 15 let ustvarjal za slovensko izdajo Playboya, so zgled tudi novinarjem iz bolj oblečenih medijev. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Rok Zalokar, pianist in skladatelj

    Za portret smo se dogovarjali že lani, ko je s svojim Rok Zalokar triom na slovenski turneji predstavljal izid njihove druge plošče Vol. 2. Zaradi natrpanega urnika in zato, ker se je takoj po turneji vrnil v Rotterdam, kjer zaključuje študij klavirja, se nam namera ni izšla. Nova priložnost pa se je ponudila te dni, ob izidu dolgometražnega prvenca Fruitile zasedbe Kukushai, v kateri ustvarja skupaj s pevko Evo Poženel in južnokorejsko bobnarko Sun Mi Hong. Več

  • Petra Tihole  |  foto: Uroš Abram

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Portret

    Jana Zornik, oblikovalka

    Je prva slovenska oblikovalka, ki ji je uspelo zmagati na prestižnem mednarodnem tekmovanju iz modnega oblikovanja International Talent Search v Trstu. Na njem se je lani predstavila z inovativnim objektom, oblikovanim iz Swatchevih materialov: s povečevalno lečo, skozi katero se lahko pogledamo v ogledalo in se v zavetju intime zazremo v svoje povečano oko. In prepričala. A prepričala ni le vodilnih imen iz modne industrije, temveč tudi kreativnega direktorja švicarskega urarskega koncerna. Povabil jo je v Swatchev laboratorij v Zürichu in tam je zadnjega pol leta soustvarjala podobe za različne kolekcije njihovih ur. Več

  • Dijana Matković  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Portret

    Veronika Dintinjana, pesnica

    Po desetih letih srečevanj na raznih pesniških dogodkih, predvsem na Mladih rimah, po nemalo izmenjanih besedah, me pred tokratnim srečanjem nenadoma prešine, da o njej vem zelo malo. Nič kaj dosti onkraj podatkov, vezanih na njeno pisanje: dve leti po zagonu Mladih rim, ki so svoboden prostor pesniške besede nasproti zaprti uveljavljeni sceni, izda prvenec Rumeno gori grm forzicij (LUD Literatura, 2008). Na literarno polje vstopi v velikem slogu, saj s svojo tankočutno poezijo, napisano s kirurško natančnostjo, prejme nagrado za najboljši literarni prvenec, obenem pa postane še vitezinja poezije in zmagovalka ljubljanskega pesniškega slama. Lani je po osmih letih premora izdala zbirko V suhem doku (LUD Literatura, 2016), ki dobiva odlične kritike, tudi nominacijo za kritiško sito. Kdor jo je slišal javno brati, jo pozna tudi po težko ubesedljivem učinku njenega branja, po raskavo toplem glasu, ki še trenutek prej bučen prostor umiri, ga spravi v ravnovesje in napolni s toplino. Nekaj na njeni prisotnosti je, kar pomirja in nudi uteho, toda – iz česa se vse to napaja? Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    .čunfa, elektronski producent in beatmaker

    Svoj prvenec, malo ploščo Analog Mind, je objavil pred natanko dvema letoma. In po tistem, sploh pa po lanskem izidu albumskega prvenca Obsolete, se je Jan Bajc Funa, bolj znan kot .čunfa ( ja, s piko na začetku), dodobra uveljavil na domači alter glasbeni sceni. Je eden naših najvidnejših in najdejavnejših producentov oziroma beatmakerjev na presečišču elektronske glasbe in hiphopa, ki z vsako novo ploščo in nastopom potrdi, da budno spremlja aktualne svetovne smernice. Zato ni naključje, da je bil prejšnji petek med peščico izbrancev, ki so nastopili na prvem slovenskem Boiler Roomu in se v živo prek spletnega video prenosa predstavili svetovnemu občinstvu. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Prismojeni profesorji bluesa, bend

    Že nekaj časa veljajo za eno naših glavnih koncertnih atrakcij. Množice navdušujejo tako na večjih prizoriščih, kot sta Križanke ali Kino Šiška, kjer bodo v sredo, 19. aprila, predstavili svoj novi album, kot tudi v zakajenih klubih, beznicah in celo na parnikih, ki plujejo po ameriški reki Misisipi. Na nedavni turneji po Ameriki so igrali tudi na ameriški različici Oktoberfesta v St. Louisu, kjer so z udarnimi vižami razplesali upokojence, oblečene v bavarske lederhoze in lovske klobuke. Lani so odigrali kar 167 koncertov, letos bo številka še višja. A tudi če kdaj povabila na koncert slučajno nimajo, ne čakajo nanj, temveč stopijo ven, na ulico, in zaigrajo mimoidočim. Več

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Portret

    Tanja Komadina, ilustratorka in striparka

    Ne more biti dolgo pri miru, zato risanje, ki je povezano z dolgotrajnim sedenjem, pogosto prekinja s tekom. Odteče nekaj kilometrov in se vrne k delu. Tudi v stripih in ilustracijah ima rada gibanje, dogajanje, sicer se začne dolgočasiti. Rada ima dramo, realizem, značilne drobce pri ljudeh in v njihovem vedenju, ki jih preliva v zgovorne risbe. Raje riše ljudi kot živali. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Portret

    Miloš Kosec, arhitekt

    »Pred ruševinami, ki dajejo čutiti pokol, nihče mirno ne sanjari.« Ta misel uvaja neskončni niz občutij, dogodkov in dejanj v zgodovini človeštva. Govori o uničevanju starih in novih mest ter kulturne dediščine v sedanjih vojnah na Bližnjem vzhodu. Hkrati uvaja temo diplomske naloge Miloša Kosca, pa tudi enega izmed njegovih projektov, nagrajenih na mednarodnem natečaju v Ukrajini. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Portret

    Miklavž Komelj, pesnik in znanstvenik

    Nekatere oznake zanj so si zares nasprotujoče: petrarkist – avantgardist, pozicija idiota – pozicija poeta doctus (»učenega pesnika«), skrajna senzibilnost – terorizem, če naštejemo le nekatere izmed njih. Tudi kot znanstvenik je »neulovljiv«; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doktoriral s temo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, v disertaciji torej piše o svetu lepega per se, je pa tudi avtor odmevne študije z naslovom Kako misliti partizansko umetnost?. V njej je rehabilitiral revolucionarno razsežnost partizanstva, ki jo danes včasih zanikajo celo sami borci. In medtem ko na parnasu slovenske literarne zgodovine kraljuje France Prešeren, se sam navdušuje nad poezijo njegovega »rivala« Jovana Vesela Koseskega, ki ga je literarna zgodovina izločila iz kanona. V takšnih protislovjih uživa in se z njimi kot pesnik in znanstvenik premišljeno poigrava. Ko so ga nekoč vprašali, kakšen duh veje iz njegovih pesmi, je odvrnil, da morda »inkvizitorski«, da je torej njegov modus operandi raziskovalno sprašujoč. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Portret

    Hana Karim, oblikovalka keramike

    Zadnje čase se zdi, da ima rada črno barvo. Z njo prekrije krožnike, ki jih je pred tem enkrat že žgala, nato pa nanje posuje množico drobnih kapljic, belih, modrih, rdečih, zelenih ... Nemogoče je predvideti, kam točno bodo padle, a prav v tem je glavni čar. Le tako bo končni izdelek, potem ko bo seveda prestal še drugo žganje, videti kot prostrano vesolje. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Portret

    Nina Šenk, skladateljica

    Pred mesecem dni je za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih prejela nagrado Prešernovega sklada. Ta je bila najprej priznanje njej sami, a gotovo tudi znak, da sodobna klasična glasba pri nas morda naposled dobiva zasluženo pozornost. Več

  • Deja Crnović  |  foto: Uroš Abram

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    Maša Derganc, igralka

    Je lanska Severjeva nagrajenka, prejemnica nagrade, ki jo vsako leto podelijo za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih. Nagrado je prejela za vloge v predstavah Evropa, Tarzan in Zaljubljenca, komisija pa je svojo odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da je igralka v zadnjem letu v SNG Drama Ljubljana »odigrala tri izrazite vloge, ki odražajo njeno igralsko zrelost in vrhunsko umetniško kondicijo kot tudi položaj ženske, vpete v turbulentne družbene razmere in zapletena intimna razmerja«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Portret

    Žiga Divjak, gledališki režiser

    Njegova predstava Človek, ki je gledal svet, na ogled je v Slovenskem mladinskem gledališču, tematsko pravzaprav ne ponuja novih uvidov v zakonitosti delovanja sodobne globalne družbe. Z dramaturginjo Katarino Morano sta jo namreč zasnovala kot omnibus žanrsko raznolikih prizorov in v njem drug ob drugega postavila različne znane zgodbe »ponižanih in razžaljenih« iz nam bližnjega in bolj oddaljenega sveta. Vse imajo skupni imenovalec v ujetosti v svetovnem izkoriščevalskem sistemu. Več

  • Deja Crnović  |  foto: Uroš Abram

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Portret

    Pr’ Hostar, filmska ekipa

    Na dan, ko smo se pogovarjali s scenaristoma komedije Pr’ Hostar, Dejanom Krupićem in Goranom Hrvaćaninom, je njunemu filmskemu prvencu manjkalo še 16 tisoč gledalk in gledalcev, da bi postavili rekord najbolje gledanega slovenskega filma. Tik preden smo Mladino poslali v tiskarno, mu jih je manjkalo le še približno deset tisoč. Rekorder je tako še vedno film Gremo mi po svoje, ki si ga je ogledalo 208 tisoč ljudi, a Pr’ Hostar je tesno za njim. Več