Veter proti vetru ...

Vreme, ki nikoli ne počiva, si je medtem, ko so Slovenci tri dni in tri noči praznovali Martinovo, dalo duška tako na Filipinih kot doma in poskrbelo, da je v informativnih oddajah spet nastopilo v glavni vlogi. Gledalci smo lahko opazovali nekakšen spopad domačega in filipinskega ekstremnega vetra, ki sta se borila za prvo mesto med novicami.

Flop 4 s Tjašo Kokalj

Prvi od jesenskih domačih resničnostnih šovov je končan. Po mesecu in pol čudenja oddaji Top 4 s Tjašo Kokalj smo prejšnjo nedeljo dobili štiri zmagovalke. Misica, manekenka, stilistka, pisateljica in novinarka Kokaljeva pa je na seznam svojih osvojenih naslovov pripisala še TV-voditeljica.

Dvoboj dvojic

Domačih oddaj, ki so ob večerih namenjene razvedrilu državljanov, je vsaj dober ducat, vprašanje pa je, koliko so učinkovite pri opravljanju svojega poslanstva. Poglejmo samo soboto. Potem ko čas po poročilih preživite v gostilni ali ob čaščenju domovine z Mariem in njegovo druščino, se lahko skozi nadaljevanje večera prebijete z enim ali drugim parom zabavljačev. Za pozornost TV-gledalcev s pomočjo štosov takrat tekmujeta Vid Valič in Peter Poles s svojim ViP šovom proti Tilnu Artaču in Juretu Godlerju v Zaigraj še enkrat, sam. Domneva, da bosta dva bolj zabavna kot en sam, je v obeh primerih upravičena.

Možgani z jajci

Vse je v glavi. O tem smo se lahko prepričali v začetku tedna, ko so v nacionalkinem dnevniku objavili novico, da bodo slovenski vojaki dobili nove čelade. V naslednjih treh letih bomo za 6000 čelad plačali milijon evrov. Kljub na prvi pogled ogromnemu znesku to znese borih 166,66 evra na čelado.

Vklapljanje razuma

Verjetno si je vsak od nas kdaj zaželel, da bi imel dvojnika. Če ne drugega, bi tako imeli več časa za različne stvari in bi lahko bili na več različnih mestih hkrati. No, profesor Hiroši Išiguro iz Japonske si je željo izpolnil. Svojega robota dvojnika, ki je namesto njega že imel predavanje, je prejšnji konec tedna pripeljal v Trbovlje. Človek robot, ki je spregovoril tudi v slovenščini, je, kot smo videli v Infodromu, navdušil osnovnošolce. Ti so robota dvojčka od njegovega stvaritelja ločili le po tem, da je bolj bled in da ne more hoditi, sicer pa je dejansko videti kot njegov klon.

Nova sezona obupa

Vsako jesen z upanjem zremo v ekrane in čakamo lastovko, ki bi napovedala pomlad v univerzumu slovenske televizijske produkcije. In vsakič nam je ob gledanju kilavega domačega TV-pridelka bolj nerodno. Podcenjevanju gledalcev očitno ni videti konca.

Adijo, pamet

Dobra ura, popoldanska razvedrilna oddaja TV Slovenija, ob kateri lahko med delovniki z izklopljenimi možgani pripravimo kosilo, pomijemo posodo in zložimo perilo, se je po počitnicah vrnila v službo. Ob torkih jo po novem začenjajo z rubriko Dobra zgodba, ker v teh težkih časih potrebujemo pozitivne zgodbe, ne pa dodatnega vznemirjanja. Tako smo spoznali Urško in Gregorja, ki potujeta po svetu ter raziskujeta ljubezen in partnerske odnose. Romantični prispevek o dveh, ki ju je novi način življenja osrečil do te mere, da jima lepe obleke ne pomenijo več nič, je bil prava idila novodobnih otrok cvetja, protiutež težki temi sredine nacionalkine oddaje Dosjeji z naslovom Na svidenje, pamet.

Ženske in moški

Televizijski pogovor s predsednico vlade o finančnih ukrepih, ki nas bodo spravili iz krize, se je v ponedeljek začel s tehničnim kiksom. Zanj je bila kriva nacionalka, brez kiksov pa ni mogla niti premierka. Alenka Bratušek je v naslavljanju novinarke uporabljala slovnično neustrezno polvikanje in vztrajno govorila »ste rekla«. Seveda, med knjigami, ki so stale na policah za premierko in služile za kuliso, ni bilo Slovenskega pravopisa.

Jezikovne zagate

Naj za trenutek odložijo delo športni voditelji, komentatorji in analitiki ter prisluhnejo tejle čestitki. Bravo, naši. Eurobasket je bil velik zalogaj, za TV Slovenija in za Šport TV. Čeprav je bila večina oči uprta v prenose tekem na nacionalki, smo jih sem ter tja vseeno vrgli tudi na specializirani kanal. Tam je šport povsem moška zadeva, saj so v nasprotju z nacionalko, ki je skrbela za ženske kvote, novinarki prepustili le rubriko Kava s košarkarjem. Smo pa bili na televiziji za mačote med komentarji v studiu z napisi seznanjeni s tem, kdo je opremil studio, kdo je voditeljem uredil pričesko, kje so jim nabavili obleko in katera očala nosijo.

Dežela sposobnih

Kaj bo Igor Vidmar v Studiu City govoril, da nimamo tapravega Pahorja za predsednika! Borut daje vse od sebe. Na košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško smo medtem, ko se je večina ostalih političnih pomembnežev na častni tribuni šla neformalno notranje- in zunanjepolitično usklajevanje, lahko spremljali, kako Borut navija, Borut bobna, Borut vihti zastavo, Borut skače kot Slovenc, Borut objema in treplja hrvaškega predsednika vlade ... Bil je prvo navijaško srce častne tribune in res ne vem, kako bi tisti drugi Pahor zdržal tak tempo.

Poln koš reklam

Kamen se nam je odvalil od srca, velik kot košarkarska žoga. Končno smo dočakali »največji športni dogodek v Sloveniji po osamosvojitvi«, »največji športni dogodek na stari celini letos« in kar je še podobnih superlativov, s katerimi so označili tokratni Eurobasket, da bi prikrili manjvrednostni kompleks, ki ga vzbuja naša miniaturnost. Ni vse v velikosti, to bi že lahko vedeli.

Teden proslavljanja

Konec avgusta nas je televizijski program presenetil z obilico nenadejanih slovesnosti. V Rovtah so ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v soboto in nedeljo praznovali 70. obletnico ustanovitve domobranstva v Sloveniji. Janez Stanovnik je z druge slovesnosti ob 70-letnici najhujših bojev Šlandrove brigade za nacionalko to komentiral z besedami, da so v Rovtah sočasno slavili žrtve in tiste, ki so žrtve povzročili.

Slovo poletne scene

Še čisto malo je treba potrpeti, samo še kak teden ali dva, pa bo poletne omrtvičenosti končno konec in bodo televizijski ekrani kar prekipevali od novih oddaj. Za zdaj smo žal še vedno prepuščeni dolgčasu od raznih ponovitev oddaj in dnevnoinformativnemu programu, katerega zanimivost je pač odvisna od zanimivosti aktualnega dogajanja.

Kje so naše ladje

Na začetku so bile sanje. Danica Lorenčič jih je z gosti prejšnji petek premlevala v Polnočnem klubu. Izvedeli smo, da se je nevropsihiatru Jožetu Magdiču že leta 1973 v Zürichu sanjalo o samostojni Sloveniji. »In mojemu narodu bo posijalo sonce. Bog daj, da bo res tako,« je bila misel, s katero je sklenil svoje takratne futuristične sanje. »Ja, smo videli, zadnjih 20 let,« je komentiral Luj Šprohar, ki je imel med vsemi v studiu najbolj prodoren pogled, pa čeprav je slep.

O hudobnih duhovih

V dneh, ko smo se kuhali od vročine in so meteorologi vztrajno skakali ven iz svojih malih šablonskih rubrik na začetek informativnih oddaj in tam pojasnjevali, da vročina še kar tolče rekorde, je bila ena naših redkih televizijskih uteh spet Poletna scena.

Kultura pod žarometi

Če smo imeli zadnjič med zobmi nacionalkino narodno-zabavno sceno, je prav, da tokrat kljub vročinskim valovom, podrtim drevesom in odpihnjenim streham požvečimo še njen bolj sodobni, bolj spodobni urbani del. Poletni večeri kar vrejo od kulturno-umetniških dogodkov in nacionalka kulturalije vsak večer po Odmevih ali čez vikend po večernih poročilih zgledno beleži v Poletni sceni. Po vremenu in športu. Kultura pač pride na vrsto zadnja, a jo je vredno počakati.

Govejizacija RTV

Nacionalna televizija svoj prvi program ob petkih zvečer spremeni v oltar za čaščenje govejih viž. Prejšnji teden je tako televizijski prime time termin zasedla narodno-zabavna radijska oddaja. Hm, radio na televiziji, kako zabavno je lahko to? Proslavo ob 60-letnici najstarejše še živeče radijske glasbene oddaje Četrtkov večer so očitno zavrteli kot zdravilo proti abstinenčni krizi za vse, ki sicer redno spremljajo Na zdravje!. Ostali bi lahko od nacionalke zahtevali odškodnino.

Žar malih ekranov

Poletna vročina pritiska z vseh koncev in v iskanju osvežitve smo prepuščeni lastni iznajdljivosti. Nemalokrat jo najdemo prav tam, kjer je na prvo žogo ne bi pričakovali – ob večernem žarenju malih ekranov. Na primer v Tedniku, kjer so nas izvirno ohladili s posnetki iz letošnjega februarja. Takrat so ljudi spraševali, kaj si mislijo o visokih plačah menedžerjev Delavske hranilnice, a skoraj pol leta kasneje, ko je vroča tema končno doživela svojih pet minut, jo je zasenčil pogled na sneg, ki je februarja pokrival naše kraje. Mmm, kako frišno. Kaj če bi zdaj, sredi poletja, predvajali vse tiste božične filme in nadaljevanke, s katerimi nas obmetavajo, ko pač pride oni čas v letu? Samo namig.

Eni možgani na paši, drugi pa v zasedi

Polnočni klub na nacionalki je ena taka pogovorna oddaja, ki ji včasih rata, večkrat pa ne. Tokrat je bilo vsakega-nekaj-in-vse-skupaj-nič, kaj pa naj človek sploh pričakuje pod naslovom »Možgani na paši«. Zvezdan Martič je goste spraševal, kako čez poletje izklopiti možgane in ali se to sploh da. Hm, verjetno se marsikomu zdi, da je večina možganov okoli nas večino časa izklopljena. Z Martičevimi vred.

Poletne noči

»Absurdno kot v kaki Ionescovi igri,« je čakanje na poletno vreme sredi poletja v vremenski napovedi prejšnji vikend komentiral meteorolog Andrej Velkavrh.

Srce, kompas in zvezda

Očitno smo potrebovali lansko domačijsko in hujskaško proslavo ob dnevu državnosti, da smo letos lahko bolj cenili Srce in kompas Mateja Filipčiča. Presenetljivo spodobna in nezatežena proslava ob dnevu državnosti je skupaj z dokumentarcem Nekoč je bil dežela pridnih, ki je bil na nacionalki na sporedu na praznik, ponudila zdrav pogled na 22 let samostojnosti, brez folklornega in katoliško obarvanega kiča, ki ga je SDS medtem zganjala v Celju. A tega nam k sreči ni bilo treba gledati v TV-prenosu.

Sumljivi odlomki

V nedeljo se je na POP TV končala še ena sezona jokajočega iskanja talentov, ki nam ob misli na vse pretekle zmagovalce raznih resničnostnih šovov ni vzbudila niti toliko zanimanja, da bi se tisti večer odpovedali Umorom na podeželju. Navadili smo se že, da se poleti zabava išče v informativnem programu.

Zagate s trojko

Strinjamo se, da je le malo stvari bolj nadležnih od televizijskih kvizov, v katerih samozavestni novinarji misicam ali politikom zastavljajo osnovnošolska vprašanja o geografiji, zgodovini in jezikoslovju. Dobro, bolj nadležna je recimo navada Slavka Bobovnika, ki se pred vsako napovedjo Odmevov ukvarja s svojim manšetnim gumbom in rokavom ter včasih kar pošteno razgiba svoj ramenski obroč, preden izvemo, koga bo gostil. Pa vendar.

Konec neke dobe

Prepričani smo bili, da bo zadnja oddaja Na zdravje! s prenosom v živo s Studenca pri Domžalah TV-dogodek tedna, in to z naskokom, saj je bila gostota sumljivih likov in šovinizma v tej oddaji praviloma neprekosljiva. A kot da bi naša pričakovanja slišal kdo iz krogov svežih obsojencev, se je v ponedeljek in sredo pred ljubljanskim sodiščem v prve vrste prerinila bistveno bizarnejša gruča ljudi – Janševi podporniki.

Odkrito o JBTZ

V dneh, ko se je za številne bližal konec sveta, za ostale pa le težko pričakovani konec oddaje Na zdravje!, se je nacionalka ukvarjala s tuzemskimi vidiki velikih tem. V Polnočnem klubu so se na primer ukvarjali z vsakdanom posvečenih ljudi in njihovim spolnim življenjem (še zdaleč ni bilo tako sočno, kot se sliši), v Tedniku je Bojan Dobovšek ugotavljal, da je Hilda Tovšak kot starejša ženska lahka tarča za medijski pregon, v oddaji Odkrito pa se je v torek zvrstila all-stars zasedba z Roške, za katero bi si še nekaj ur prej mislili, da ni mogoča.

Švedski Smörgåsbord*

Po prvem evrovizijskem predizboru, kjer je bil z izpadom srbskih tortic in domačega dubstepa izkupiček precej klavrn, je finalni večer prinesel vse, kar mora prinesti Evrovizija: cvileče drakule, v škatlah ujete plesalce, naoljene Irce in seveda Britance, ki so nam ponovno skušali podtakniti nekaj iz svojega naftalina. Še sicer razmeroma dobrodušen komentator Andrej Hofer je po nastopu Bonnie Tyler namreč dejal, da botoks, operacija glasilk in leta pač naredijo svoje.

Evrovizijske tortice

Pred začetkom evrovizijskega tedna, ki se je za večino držav bivše Jugoslavije klavrno končal že v torek, so nas na POP TV v nedeljo seznanjali z Ameriko. Ameriški kuhar nam je pripravil postrv na krompirjevi posteljici, njihova hišna kuharica Ana, ki ima že skoraj identično artikulacijo kot Mojca Mavec, pa je prijatelju iz Arizone kuhala mehiško hrano.

Menjava varuhov

Prvomajsko obdobje, ki smo se ga zaradi državnih proslav nekoč malce veselili, in v času Janše tudi bali, je tokrat minilo brez večjega obujanja spominov na osvobodilno fronto in delavske pravice. A nacionalka je našo željo po nostalgiji potešila z odličnim dokumentarcem o jugoslovanski kinematografiji v času Tita.

Končno nekaj teorije

Po burleski, uradno poimenovani dokumentarec Med spoloma, ki so jo na nacionalki predvajali prejšnji teden in v kateri so »strokovnjaki« razglabljali o tem, kako ženske in feminizem uničujejo biološke danosti, smo bili nekoliko bolj pozorni na oddaje, ki so tudi sicer nagnjene k pavšalnemu pametovanju o tem, kaj kdo mora in česa kdo ne sme. Ker se je Tednik spremenil v katalog bede in trpljenja na Slovenskem, smo se osredotočili na popoldanske oddaje.

»Nisem na lepotnem tekmovanju«

Po nekajtedenskem razvedrilnem zasičenju nas je pretekli teden nacionalka spet seznanjala s stanjem v državi: v ponedeljek v intervjuju s premierko, v torek pa z opozicijo; a le redko se zgodi, da oba intervjuja skupaj po količini izrečenih neumnosti ne bi presegla oddaje, ki so jo predvajali takoj zatem. Ta čast je pripadla filmu Med spoloma, ki se je s kvaziznanstvenega vidika lotil težav nekega para in vmes postregel z vso sveto preproščino in zalogo urbanih legend in mitov o tem, kaj danes pomeni biti nekega spola.