Žar malih ekranov

Poletna vročina pritiska z vseh koncev in v iskanju osvežitve smo prepuščeni lastni iznajdljivosti. Nemalokrat jo najdemo prav tam, kjer je na prvo žogo ne bi pričakovali – ob večernem žarenju malih ekranov. Na primer v Tedniku, kjer so nas izvirno ohladili s posnetki iz letošnjega februarja. Takrat so ljudi spraševali, kaj si mislijo o visokih plačah menedžerjev Delavske hranilnice, a skoraj pol leta kasneje, ko je vroča tema končno doživela svojih pet minut, jo je zasenčil pogled na sneg, ki je februarja pokrival naše kraje. Mmm, kako frišno. Kaj če bi zdaj, sredi poletja, predvajali vse tiste božične filme in nadaljevanke, s katerimi nas obmetavajo, ko pač pride oni čas v letu? Samo namig.

Eni možgani na paši, drugi pa v zasedi

Polnočni klub na nacionalki je ena taka pogovorna oddaja, ki ji včasih rata, večkrat pa ne. Tokrat je bilo vsakega-nekaj-in-vse-skupaj-nič, kaj pa naj človek sploh pričakuje pod naslovom »Možgani na paši«. Zvezdan Martič je goste spraševal, kako čez poletje izklopiti možgane in ali se to sploh da. Hm, verjetno se marsikomu zdi, da je večina možganov okoli nas večino časa izklopljena. Z Martičevimi vred.

Poletne noči

»Absurdno kot v kaki Ionescovi igri,« je čakanje na poletno vreme sredi poletja v vremenski napovedi prejšnji vikend komentiral meteorolog Andrej Velkavrh.

Srce, kompas in zvezda

Očitno smo potrebovali lansko domačijsko in hujskaško proslavo ob dnevu državnosti, da smo letos lahko bolj cenili Srce in kompas Mateja Filipčiča. Presenetljivo spodobna in nezatežena proslava ob dnevu državnosti je skupaj z dokumentarcem Nekoč je bil dežela pridnih, ki je bil na nacionalki na sporedu na praznik, ponudila zdrav pogled na 22 let samostojnosti, brez folklornega in katoliško obarvanega kiča, ki ga je SDS medtem zganjala v Celju. A tega nam k sreči ni bilo treba gledati v TV-prenosu.

Sumljivi odlomki

V nedeljo se je na POP TV končala še ena sezona jokajočega iskanja talentov, ki nam ob misli na vse pretekle zmagovalce raznih resničnostnih šovov ni vzbudila niti toliko zanimanja, da bi se tisti večer odpovedali Umorom na podeželju. Navadili smo se že, da se poleti zabava išče v informativnem programu.

Zagate s trojko

Strinjamo se, da je le malo stvari bolj nadležnih od televizijskih kvizov, v katerih samozavestni novinarji misicam ali politikom zastavljajo osnovnošolska vprašanja o geografiji, zgodovini in jezikoslovju. Dobro, bolj nadležna je recimo navada Slavka Bobovnika, ki se pred vsako napovedjo Odmevov ukvarja s svojim manšetnim gumbom in rokavom ter včasih kar pošteno razgiba svoj ramenski obroč, preden izvemo, koga bo gostil. Pa vendar.

Konec neke dobe

Prepričani smo bili, da bo zadnja oddaja Na zdravje! s prenosom v živo s Studenca pri Domžalah TV-dogodek tedna, in to z naskokom, saj je bila gostota sumljivih likov in šovinizma v tej oddaji praviloma neprekosljiva. A kot da bi naša pričakovanja slišal kdo iz krogov svežih obsojencev, se je v ponedeljek in sredo pred ljubljanskim sodiščem v prve vrste prerinila bistveno bizarnejša gruča ljudi – Janševi podporniki.

Odkrito o JBTZ

V dneh, ko se je za številne bližal konec sveta, za ostale pa le težko pričakovani konec oddaje Na zdravje!, se je nacionalka ukvarjala s tuzemskimi vidiki velikih tem. V Polnočnem klubu so se na primer ukvarjali z vsakdanom posvečenih ljudi in njihovim spolnim življenjem (še zdaleč ni bilo tako sočno, kot se sliši), v Tedniku je Bojan Dobovšek ugotavljal, da je Hilda Tovšak kot starejša ženska lahka tarča za medijski pregon, v oddaji Odkrito pa se je v torek zvrstila all-stars zasedba z Roške, za katero bi si še nekaj ur prej mislili, da ni mogoča.

Švedski Smörgåsbord*

Po prvem evrovizijskem predizboru, kjer je bil z izpadom srbskih tortic in domačega dubstepa izkupiček precej klavrn, je finalni večer prinesel vse, kar mora prinesti Evrovizija: cvileče drakule, v škatlah ujete plesalce, naoljene Irce in seveda Britance, ki so nam ponovno skušali podtakniti nekaj iz svojega naftalina. Še sicer razmeroma dobrodušen komentator Andrej Hofer je po nastopu Bonnie Tyler namreč dejal, da botoks, operacija glasilk in leta pač naredijo svoje.

Evrovizijske tortice

Pred začetkom evrovizijskega tedna, ki se je za večino držav bivše Jugoslavije klavrno končal že v torek, so nas na POP TV v nedeljo seznanjali z Ameriko. Ameriški kuhar nam je pripravil postrv na krompirjevi posteljici, njihova hišna kuharica Ana, ki ima že skoraj identično artikulacijo kot Mojca Mavec, pa je prijatelju iz Arizone kuhala mehiško hrano.

Menjava varuhov

Prvomajsko obdobje, ki smo se ga zaradi državnih proslav nekoč malce veselili, in v času Janše tudi bali, je tokrat minilo brez večjega obujanja spominov na osvobodilno fronto in delavske pravice. A nacionalka je našo željo po nostalgiji potešila z odličnim dokumentarcem o jugoslovanski kinematografiji v času Tita.

Končno nekaj teorije

Po burleski, uradno poimenovani dokumentarec Med spoloma, ki so jo na nacionalki predvajali prejšnji teden in v kateri so »strokovnjaki« razglabljali o tem, kako ženske in feminizem uničujejo biološke danosti, smo bili nekoliko bolj pozorni na oddaje, ki so tudi sicer nagnjene k pavšalnemu pametovanju o tem, kaj kdo mora in česa kdo ne sme. Ker se je Tednik spremenil v katalog bede in trpljenja na Slovenskem, smo se osredotočili na popoldanske oddaje.

»Nisem na lepotnem tekmovanju«

Po nekajtedenskem razvedrilnem zasičenju nas je pretekli teden nacionalka spet seznanjala s stanjem v državi: v ponedeljek v intervjuju s premierko, v torek pa z opozicijo; a le redko se zgodi, da oba intervjuja skupaj po količini izrečenih neumnosti ne bi presegla oddaje, ki so jo predvajali takoj zatem. Ta čast je pripadla filmu Med spoloma, ki se je s kvaziznanstvenega vidika lotil težav nekega para in vmes postregel z vso sveto preproščino in zalogo urbanih legend in mitov o tem, kaj danes pomeni biti nekega spola.

Zagledana Lady

Zdaj, ko smo končno nehali godrnjati nad slabo ponudbo zabavnih oddaj na Planet TV, saj se nam zdi, da bosta Nina Osenar in Miha Brajnik v hazarderski oddaji kljub šovinističnim primesem čisto gledljiva, nas je zanimalo, nad čem godrnjajo ostali televizijski gledalci, in predvsem, na katere norosti bo tokrat v oddaji Je res? morala odgovarjati svetovna prvakinja v potrpežljivosti, Miša Molk.

Solzavi talenti

Očitno so velikonočni prazniki ena od tistih priložnosti, ko se ne spodobi pretirano zabavati, ali v primeru nacionalke, ko gredo vsi množično na dopust in odpadejo redne tedenske oddaje, ki jih nato nadomestijo z izjemno dolgočasnimi, v primeru filma o Pedru Opeki pa še z izjemno slabimi dokumentarci. Ne vemo katero že ponovitev stvaritve Jožka Možine smo tako lahko videli zgolj kot kazen, medtem ko sta bila Godler in Artač v nedeljo zvečer le za odtenek bolj zabavna od dokumentarca Status Animarum.

Rudi Carrell v slovenski izvedbi

Nabor razvedrilnih oddaj se počasi približuje razkošnemu stanju, saj imamo že čisto vsak večer ob koncu tedna na izbiro po vsaj dve razvedrilni oddaji: ob petkih na nacionalki govejo muziko v Na zdravje! in na TV 3 Medias Slakonjo z vsaj enim odličnim skečem in nazadnje s Sestrami v posebni izdaji, v soboto na nacionalki Maria in na Popu novo oddajo Vida Valiča in Petra Polesa, v nedeljo pa na nacionalki komorno kuharijo z Godlerjem in Artačem in na POP TV še en krog iskanja talentov zavoljo iskanja talentov.

Razumeti viktorje

Lani smo si viktorje zapomnili po tem, da je nacionalka zaradi domnevnega agitiranja v podporo družinskemu zakoniku ukinila ponovitev in podelitev začasno umaknila s spleta, letos pa si bomo podelitev medijskih nagrad zapomnili po tem, da jih je malce perverzno sprivatizirala novinka Planet TV.

»Utrujeni« od Frljića

V zadnjih dneh bi se morali poslavljati predvsem od Janševe vlade, a v soboto smo se žal poslovili od Matjaža Tanka. V odhodu nekoga, ki je bil tako samoumeven del informativnih oddaj, da bi človek mislil, da jih bo vodil večno, bi težko prepoznali kaj dobrega, a televizijsko slovo si je vendarle zaslužilo majhno zabeležko.

Parlament ali Milano

Prejšnjo sredo je bil poleg odhoda Janeza Janše dober razlog za veselje tudi prva mandatarka v zgodovini samostojne Slovenije, a veselja je bilo kmalu konec – že naslednji dan. Vsakršno upanje, da se bodo mediji lahko izognili seksističnim opazkam, je splahnelo že v oddaji Svet na Kanalu A, kjer se jim je zdelo primerno, da parlament primerjajo z Milanom in modno brvjo, v studio pa povabijo stilista Borisa Arivukoviča, ki je menda študiral v Milanu in ne mara vzhodnoevropskega kiča, temveč je privrženec minimalizma.

Razvedrilna informativnost

V dneh, ko smo čakali na nezaupnico vladi, smo končno dobili tudi janšasto različico lanske spletne uspešnice Gangnam Style, ki jo je za svojo oddajo Zadetek v petek posnel Klemen Slakonja.

O golobih in golobčkih

V času politične brezizhodnosti je pomembno, da se ljudstvo lahko zabava, in prejšnji konec tedna je bil po številu premier razvedrilnih oddaj primerljiv s televizijsko jesenjo. V petek je svoj prvi Zadetek v petek na TV 3 Medias odvodil Klemen Slakonja, v nedeljo pa sta se POP TV in nacionalka odpravili v novo sezono kuharskih oddaj.

Če že ne gre Janša, gre papež

Zanimivo je, kako lahko še tako napet konec tedna omehča patetika Franca Rodeta. Prejšnji konec tedna smo dobili nove Prešernove nagrajence, leve fašiste, kreativno štetje duš na ljubljanskem Kongresnem trgu in dražbo zaseženih predmetov Jureta Jankovića (sef je kupil novinar Financ Jaka Elikan, ki ima z »Jurčkom« burno preteklost), a v ponedeljek je odstopil papež, in ni ga cerkvenega dogodka brez doživete interpretacije domačega kardinala.

TV-odpad

Čeprav se je v zadnjih tednih v politiki zgodilo precej manj, kot bi pričakovali, je poročilo komisije za preprečevanje korupcije prineslo najmanj eno pozitivno posledico za televizijske gledalce: opogumilo je travniški duo, da si drzne v studio oddaje Pogledi Slovenije povabiti tudi kakšnega intelektualca, ki ni nujno na plačilni listi parlamentarne stranke, in dati prostor ljudem, ki si upajo reči, da je protestiranje za vlado v politični teoriji nekaj nenavadnega, če ne kar smešnega. A ker se stvari premikajo počasi, smo se lahko posvetili tudi razvedrilu.

Ameriške sanje med čakanjem na odstope

V ponedeljek smo končno tudi uradno dočakali prvi odstop, povezan s poročilom protikorupcijske komisije, čeprav še vedno ni šlo za Janeza Janšo ali Zorana Jankovića. V Svetu na Kanalu A so našteli 20 dni od objave poročila do uradnega odstopa Gregorja Viranta in njihova dramatična glasba se verjetno prvič, odkar spremljamo ta skrajno senzacionalistična poročila, ni zdela tako zelo pretirana.

Od boba do Doba

Tudi dva tedna po poročilu komisije za preprečevanje korupcije smo še vedno samo čakali. Da se Janša vrne iz Azerbajdžana, da se izteče Virantov ultimat ter da se po vseh pozivih in demonstrativnem pospravljanju mize Radovana Žerjava vlada končno izreče, kaj bo naredila s svojim vodjo, ki vztrajno prihaja v navzkrižje z zakoni.

O juhah, kraljicah in poticah

Tudi več kot teden dni po tem, ko je Goran Klemenčič opozoril, da premier nekam veliko kupuje z gotovino, ljubljanski župan pa nekoliko po svoje razume pojem povečanja premoženja, sta osumljena obdržala svoji poziciji. Svet na Kanalu A je začel šteti dneve od poročila do odstopa, Janša je postavljal ultimate, Janković pa se je dal zamrzniti kot predsednik stranke, a ostal župan. In kaj storiti v obdobju, ko čakamo na kanček politične kulture in kakšen odstop? Tekmujemo v barviti rabi jezika.

Ko je Janša rekel »mogoče«

V začetku novega leta, ko so se končali vsi možni pregledi lanskega dogajanja doma in po svetu, tudi tisti, v katerem je Mojca Pašek Šetinc pregled dogajanja v Sloveniji obdelala zgolj na relaciji Janša-Janković, so se na nacionalki ukvarjali predvsem sami s seboj.

Povedati nekaj lepega

Televizijske konce leta praviloma zaznamujejo nešteti prispevki o praznovanjih in obvezna oglašanja s slovenskih ulic. Na slednjih se letos v času nacionalkinega Dnevnika, ki je postregel z vklopi v živo, ni dogajalo kaj dosti, no, razen v Murski Soboti, od koder se je javil Boštjan Rous ter s saksofonom in spremljevalno skupino kar sam poskrbel za nekaj glasbe.

Z domoljubjem proti demonstrantom

Polnočni klub, ki si ga je prejšnji teden na nacionalki privoščil Igor Pirkovič, se je sprva zdel kot nekakšen obskuren poskus vzbujanja narodne zavesti v času, ko še ustavno sodišče pritrjuje kapitalu namesto človekovim pravicam. A zadnji teden pred prvo vseslovensko vstajo se je pokazalo, da je domoljubje samo še ena od instantnih strategij vlade, da bi v času številnih protestov ljudi spomnila, da je domovina tisti koncept, ki mu moramo biti zvesti, ne pa pravna država ali demokracija.

Tudi gostilna ima zdaj šefa

Volitve so za nami in končno smo se lahko posvetili resničnostnemu šovu, ki se ne pretvarja, da je kaj drugega kot zgolj to. Oddaja Gostilna išče šefa je v ponedeljek dočakala svoj dolgo pričakovani finale, a še prej smo si morali ogledati tudi Igorja Pirkoviča, ki nas je v Polnočnem klubu podučil, kaj pomeni biti domoljuben.