• Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Spoštovani, v zadnji Mladini (14. 12. 2018) je bilo objavljeno pismo gospe Eke Vogelnik. Gre za pismo, ki naj bi bilo odziv na izvrsten novembrski članek Vesne Teržan pod zgornjim naslovom, ki je bil posvečen Ajši Pengov, lutkovni umetnici, ki je pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Sloveniji (in Bosni) v prejšnjem stoletju. Več

  • Menedžerska kriza

    Spoštovani g. Samo Hribar Milič!
    Hvala za vaš odziv na uvodnik z zgornjim naslovom. V njem ste se prepoznali ter v odgovoru na očeh javnosti pokazali vse, kar sem izpostavil: vzvišenost in nezmožnost normalnega sporazumevanja. Pozoren bralec je lahko opazil, da v uradnem odzivu v imenu ugledne institucije ne uporabite niti formalnih nagovorov, osnov bontona. Malce ste zmanipulirali podatke o Mladini, izpustili panogo (primerjave delate povprek, da dosežete bolj dramatičen učinek), primerjali Mladinine rezultate s kategorijo »mediji v mestu« (le kaj bi to bilo) … A ne mislim vam ugovarjati, ker je vaš opis medijske krajine v bistvu točen. Tisk je v velikih težavah, odgovora na tehnološke spremembe ne najde panoga v celoti (v svetovnem merilu), naklade polzijo navzdol. Naklada Mladini sicer nazaduje počasneje kot primerljivim medijem, a to ni dobra tolažba. Drži, da so plače na Mladini nižje od povprečja v panogi. Ne samo to: vsak evro trikrat obrnemo, zato vemo, kako naporno je tako poslovati. Lahko bi imeli bistveno boljše rezultate, če bi začeli delati bolj rumeno, če bi tako kot marsikateri drug medij dopustili hibridno oglaševanje (ki je sicer nezakonito), če bi avtorjem plačevali le prek avtorskih pogodb … A se držimo načel, ki jih zagovarjamo tudi v svojih člankih. Vse, kar ste navedli, g. Hribar Milič, in kar sem dodal sam, je javno znano in dostopno. Obstaja bistvena razlika. V nasprotju z vami ne kažemo s prstom na državo, ne govorimo, da so davki previsoki, ne dajemo zaposlenih v nič, ne govorimo o bogatih revežih, temveč se zavzemamo za uzakonitev višje minimalne plače, za dobro delovno zakonodajo, za uvedbo višjih prispevkov za zdravstvo, ki bodo solidarni, ne govorimo, da je za naše težave kriv javni sektor, itd. Verjamem, da vas je članek prizadel. Govori o tem, da aroganca sedanjega vodstva GZS – ki jo tako nazorno razkrije tudi vaš odgovor – škoduje menedžerjem in gospodarstvu. S pozdravi in dobrimi željami v prihajajočem letu,  Več

  • Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Prispevek Vesne Teržan o slovenskem lutkarstvu bi rada dopolnila z nekaj svojimi razmisleki. Več

  • Menedžerska kriza

    7. 12. 2018 je Grega Repovž v Uvodniku tednika Mladina izpostavil, da imamo opravka z menedžersko krizo, ki se kaže v njihovi družbeni neotesanosti, vzvišenosti, nezmožnosti sporazumevanja z delojemalci, nizki produktivnosti, krčenju plač in odpovedovanju kolektivnih pogodb, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pa, da že desetletje vodijo neomikani in grobi ljudje brez vizije in sposobnosti širšega razmisleka. Ocena je ostra in žaljiva do menedžerjev in tudi do posameznikov na gospodarski zbornici, predvsem pa ne ponuja nobenih konkretnih argumentov. Moč svoje osti naslanja na eno izjavo, ki jo Mladina že nekaj časa secira, iztrgano iz konteksta, ignorirajoč vse argumente v zvezi z rastjo minimalnih plač in dodatnimi pojasnili same izjave. Ampak, o tem kdaj drugič. Tokrat poglejmo, kako zmotne in neosnovane so Repovževe ocene. 1. V Sloveniji smo imeli in imamo visoko razvit socialni dialog v gospodarstvu. Smo med nekaj državami v EU, ki ima najmanj štrajkov in eno največjih pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Imamo 22 veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, večina med njimi z razširjeno veljavnostjo, kar pomeni, da veljajo za vse zaposlene v panogi. Pri oblikovanju in sklepanju kolektivnih pogodb se razvijajo tudi konfliktne situacije in kratkotrajna pat razmerja, ko se zdi, da ni rešitve, vendar pa je do sedaj na koncu še vedno prevladal razum in odgovornost ter je bil sklenjen kompromis. Od kje Repovžu osnova za trditev o resnem nazadovanju socialnega dialoga, ve le on sam, ampak v času največje krize slovenskega gospodarstva so sistem kolektivnih pogodb in socialni dialog lahko ohranili le menedžerji, ki so bili sposobni empatije in sodelovanja in ki so ohranili, ne pa izgubili intelektualni potencial. 2. Repovž tudi ocenjuje, da se omejenost menedžerske elite kaže v nizki produktivnosti slovenskega gospodarstva. In za to ne navede nobenega argumenta. Mogoče izhaja iz Mladininega poslovnega modela, ki je iz nekdaj uspešne blagovne znamke pripeljal družbo na rob uspešnega poslovanja. Dodana vrednost na Mladini je v 10 letih upadla za 23 %, prihodki na zaposlenega za 66 %, znižali so stroške dela, tako, da so plače na Mladini za 15 % do 40 % nižje kot pri konkurenčnih medijih v mestu in v njihovem tržnem segmentu. Če se bodo plače v Sloveniji res povečale za 8 %, bo Mladina zašla v globoke rdeče številke. Več

  • Je Merc določil pravo mero?

    Zadnje dni smo v medijih lahko brali o primeru gospoda Merca, sedaj že upokojenega ravnatelja OŠ Prule. Novica vsekakor ni ostala neopažena, med ljudi je vnesla nemalo čustvenih odzivov, predvsem pa, kar je bolj pomembno, upravičeno zaskrbljenost. Upam si trditi, da predvsem zaskrbljenost nad obstoječo zakonodajo. Menim, da je napočil kritičen trenutek, da šolske oblasti pošteno zavihajo rokave in se posvetijo tej pereči problematiki. Na pristojnem ministrstvu so predolgo molčali. Več

  • Dušan Merc

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Je Merc določil pravo mero?

    Dovolite kratek odziv na članek Petra Petrovčiča: »Je Merc določil pravo mero?«, št.: 49, 7.11.2018 Naj najprej odgovorim na naslov: Je, da, točno in natančno je Merc določil pravo mero, edino pravo mero!« Oglašam pa se zgolj zaradi trditev, ki jih je v članku zapisal novinar Peter Petrovčič, da je bila OŠ Prule vodena bolj po domače, kar naj bi kazali izsledki šolskega inšpektorja. Za mnoge moje odločitve naj bi ne bilo moč najti nobenih pisnih sledi. Več

  • Vprašanja organizatorjem Slovenskega knjižnega sejma

    Spoštovani, v imenu zainteresirane javnosti z namenom širše debate in izboljšanja obstoječega stanja prireditelje Slovenskega knjižnega sejma (SKS) po tem, ko v komunikaciji na socialnem omrežju nisem prejela odgovorov, še javno sprašujem: 1) Kdo določa ceno za kvadratni meter stojnice na SKS in zakaj je slednja, ob upoštevanju aktualnih parametrov na slovenskem založniškem trgu in slovenske knjigotrške realnosti, 122 €/m2 (z DDV 148,84 €)? Čemu Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) v primeru, če ceno določa Cankarjev dom (CD), ne izpogaja boljših pogojev in drastično nižjih cen za svoje članice_ ter vse ostale sodelujoče na sejmu? 2) Vsota sredstev najetih površin za stojnice, izračunana po podatkih, dostopnih na spletni strani SKS, znaša za 1279 m2 156.038 € (z DDV 190.366,36 €), v kar niso vključeni Bazar malih založnikov v drugem preddverju (28 x 180 € = 5.060 €, z DDV 6.168,80 €), stojnica Ljubljane, mesta literature ter stojnica države gostje (skupno 57,5 m2 = 7.015 €, z DDV 8.558,30 €), kar skupno znaša 168.113 € (z DDV 205.093,46 €). Lahko ta izračun potrdite oz. po potrebi korigirate? 3) Kako natančno so ta sredstva razdeljena? Kdo prejme kakšno vsoto in za kaj natančno se porabi? 4) Po nekaterih navedbah obstajajo na SKS popusti za določene razstavljavce_. Lahko javno potrdite oz. ovržete te navedbe? Če obstajajo, po kakšnih kriterijih se podeljujejo ter kdo, v kakšnem obsegu ter zakaj jih je deležen? 5) Kakšno konkretno je pri organizaciji SKS razmerje med ZKZK in CD? Kakšna so pogajalska razmerja in kdo konkretno odloča o čem? 6) Zakaj je nujni predpogoj za udeležbo na SKS vpis v (elektronski) katalog razstavljavcev_ in zakaj ta vpis stane 110 € + DDV = 134,20 €? 7) Kdo določa cene električnih in internetnih priključkov na sejmu, čemu je za 6 dni trajanja sejma dopuščena tarifa električnega priključka na razstavljavca_ 70,76 € v predplačilu (do 1. 11.) oz. 86,47 € po 2. 11. ter zakaj oboje ni brezplačno vključeno v ceno najema prostora za stojnico? 8) Zakaj ZKZK dopušča tako drastično slabšanje pogojev postavljanja in podiranja stojnic, ki so absolutno podrejeni programu CD in so za posamezne prostorske nivoje različni, kar je diskriminatorno, in za svoje članice_ in ostale sodelujoče ob omenjenih cenah/m2 stojnic ne izpogaja sprejemljivih osnovnih delovnih pogojev? Več

  • Oče naroda s krvavimi rokami

    Med slovenskimi osebnostmi 20. stoletja vsekakor izstopa Rudolf Maister. 30. oktobra 1918 je Mariborski (nemški) občinski svet razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Maister je nemudoma prevzel v mestu vojaško oblast; slovenski Narodni svet za Štajersko pa ga je podprl in mu podelil generalski čin. Prevzel je vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko ter pripravil vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Več

  • Popolna družina

    Spoštovani, pišemo vam glede članka z naslovom »Popolna družina« avtorja Izaka Koširja, ki je bil 30. novembra objavljen v Mladini št. 48 in njeni spletni izdaji. Več

  • Koline

    Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj je edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika naše države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija), pa ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran. Več