• Pokvarjeni moralni kompas

    Tudi slovenski del vesoljne cerkve je v istih težavah kot po vsem svetu in za svoj prav se bori s popolnoma istimi sredstvi. Če so težave večje, se zapre, umolkne, kar se je zgodilo letos (spet) po papeževem obisku Irske. Problemi so težki in jih ni mogoče razrešiti enostavno. Vzrok so temeljne dogme, ki slonijo tudi na starih, privzetih izročilih, med drugimi tudi na desetih božjih zapovedih, ki jih je davno pred našim štetjem zapisal Mojzes. Če je papež poskušal v katehezi nekako uveljaviti zapoved: ne ubijaj, mu pri naslednji: ne nečistuj ne gre. Zagata je skoraj nepremostljiva. Več

  • Tišina hrupa

    V 41. številki Mladine (12. oktober 2018) je v besedilu z naslovom Tišina hrupa B. Nežmah zapisal, da tožilka preganja tajnika slovenske škofovske konference T. Strehovca zaradi njegove objave »imen skupine oseb in organizacij, ki so podpisale pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, ter da jih je s poimenovanjem abortivni lobi žalil ter širil sovraštvo.« V nadaljevanju svojo kritiko tožilke izpelje v očitek, da preganja Strehovca zato, ker je ponavljal cerkveno doktrino, in ji očita trditev, da cerkev s svojim naukom razpihuje sovraštvo. Več

  • Popravek

    V članku o vrstnih hišah z naslovom Nazaj v prihodnost (Mladina 25, priloga Bivanje) sem napačno pripisal avtorstvo urbanističnega načrta naselja Mostec v Ljubljani. Urbanizem tega naselja so zasnovali Janez Vrhunc, Tomaž Mächtig in Urša Vrhunc, ki so s svojo rešitvijo zmagali na Natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno zasnovo naselja Mostec ob Koseškem bajerju leta 1995. Avtorji so kasneje izdelali tudi zazidalni načrt, arhitekturne projekte za posamezne tipologije stavb pa so izdelali različni arhitekti, med drugimi tudi avtorji urbanizma. Prizadetim se za napako opravičujem.  Več

  • Pravice nam bodo izborile elite?

    Pošteni ljudje so bili pogosto prepričani, da so dobri sodniki tisti, ki vsem enako in pošteno sodijo. Seveda pa je bilo v preteklosti pogosto tudi drugače, saj so imeli fevdalni gospodje tudi sodno oblast s temnicami in gavgami ter pravico do obešanja podložnikov, do prve noči in še za vse drugo, kar so si poželeli. Vladarjem in plemstvu je ljudstvo vedno sodilo brez sodnikov in brez zakonov, vendar samo ob puntih in revolucijah. Vedno pa so bili sodniki pokorni elitam vseh vrst na oblasti, ki so določale zakone. V sedanjih družbenih razmerah je oblast s sodniki in odvetniki prešla na višjo stopnjo zavedanja, zato so drugačna tudi merila za sodnike, saj je vse odvisno od tega, h katerim našim elitam se politično nagibajo sodniki, odvetniki, osumljenci, prevaranti in roparji. Več

  • Dobri stric iz Amerike

    V zadnji Mladini je bila objavljena skupinska fotografija mojih kolegic na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je potekala zaključna prireditev projekta Partnerstvo za spremembe v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti. Tudi sam se bil v dvorani, prireditev je bila tako rekoč obvezna in pred mojimi očmi se je odvijala predstava mojih predstojnikov, ki so se veselo in razigrano razgibavali na odru. Nekoč pred leti sem bil na predstavi monodrame v izvedbi direktorice gledališča. S kolegom sva sedela v prvi vrsti in direktorica se je na odru zvijala v tančicah in pritajeni svetlobi. Kolega je pripomnil: »Direktor ima pisarno, v kateri naj dela in vodi gledališče, ne pa da se na odru zvira in gunca afne.« Tudi moja izkušnja s partnerstvom je bila zanimiva: V podjetju, kjer sem bil vključen, so me seznanili z njihovim načinom upravljanja. Več

  • 12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Pisma bralcev

    Protest zoper javni razpis tednika Demokracija in založbe Nova obzorja za pravljice

    Najostreje obsojamo razpis za pravljice, objavljen na spletni strani tednika Demokracija, saj nedopustno zlorablja otroško literaturo za rasistično propagando. Verjamemo, da si vsi otroci zaslužijo človečne, odprte in strpne pravljice, ki spodbujajo empatijo, ne pa netijo sovraštvo. Le tako jim lahko omogočimo, da bodo ponotranjili osnovne človeške vrednote, ki edine omogočajo varen jutri za vse. Več

  • Ljubezen ni dovolj

    V 39. številki letošnje Mladine je Borut Mekina na strani 20 citiral Rada Genoria oziroma njegove, po mnenju avtorja članka, »anekdotične spomine«. Takole pravi: »Najbolj tragikomičen je bil čas finančne krize, ko so se evropski finančni ministri srečevali skorajda vsakodnevno na zgodovinskih sestankih, od katerih je bila vse bolj odvisna tudi usoda Slovenije. »No na teh sestankih pa žal slovenskega finančnega ministra nihče ni spoznal. Namesto njega sem na sestankih prisostvoval jaz. Navadno sem sedel zraven francoske finančne ministrice, ki je ves čas mislila – kot mi je zaupala kasneje – da sem slovenski finančni minister jaz,« se spominja.« Več

  • Discipliniranje vlade

    Odgovorni urednik Mladine v svoji uvodni kolumni pravilno ugotavlja, da je kapital v Sloveniji praktično neobdavčen. Več

  • Ekonomija: Šarčev kavelj 22

    Po dolgih porodnih povolilnih mukah smo 13. septembra le dobili 13. vlado. Vlada je sicer manjšinska (s 45 glasovi za in 34 proti), vlada pa je. Nove volitve, nova vlada, so dogodki, ki tudi znova predramijo zaspalo upanje volivcev v boljši danes. Problem je v tem, da politiki ponujajo boljši jutri, ki kot kažejo izkušnje, nikoli ne pride. Mnogi vidijo problem te vlade v specifični in asimetrični vlogi oziroma ne/podpori Levice. Namreč, ta si je zagotovila najboljši položaj. Njena podpora je ključnega pomena pri sprejemanju pomembnih vladnih odločitev (npr. pri sprejemanju in izvrševanju proračuna, ali najpomembnejših pravnih aktov) in nikakršna pri prevzemanju odgovornosti. No, če smo iskreni, tako predstavniki pozicije kot tudi opozicije za svoje poslanstvo predstavnikov ljudstva ne nosijo nobene formalne odgovornosti. Enako velja na lokalni kot na državni ravni. Več

  • Primestna železnica

    Pod gornjim naslovom je arhitekt Nejc Černigoj objavil članek z opisom razmer na področju urejanja prometa v Sloveniji, predvsem ob večjih mestih. Pri tem je izpostavil prednosti železniškega prometa, pomanjkljivosti pri nas, in opisal razmere na tem področju pri tujih vzorih. Pomembno je njegovo opozorilo, da »prometnih zagat v mestih ne bomo rešili s povečanjem zmogljivosti avtomobilske infrastrukture«. Izpostavlja kot večji prometni problem pri nas dnevne migracije na in z dela v mestnih središčih iz okoliških krajev. Za ta problem bi bilo nujno vzpostaviti ustrezne in primerno opremljene ter usposobljene železniške povezave kot omrežja »primestnih železnic«, predvsem tudi navezati na glavno mesto Ljubljana. Tak način prometnega urejanja se imenuje »trajnostni prometni model«, je podlaga za »trajnostni prostorski razvoj«, in za zdravo bivalno okolje. Poleg vsega je tudi dosti bolj racionalen v vseh pogledih rabe neobnovljivih virov in daleč najmanj obremenjujoč za okolje z emisijami. Vse to je podlaga za vsebine EU Direktiv s področja varstva okolja, strategij, itd. Moralo bi biti vključeno tudi v novi Nacionalni program varstva okolja, v energetski razvojni model, v prometno strategijo RS (pa sploh ni tako!), in v drugo dokumentacijo na podrejenem nivoju. To postavlja zahteve tudi za državni program izgradnje cest in železnic, kot so 3. razvojna os od avstrijske meje na severu, preko Celja, do Bele Krajine in hrvaške meje na jugu (ki popolnoma zanemari potrebo po železniški povezavi), 2. tir Divača-Koper (nejasnosti glede potniškega prometa), za povezavo od Postojne in italijanske meje do Hrvaške v Jelšanah, itd.. Vse te prometnice napajajo z nepotrebno množičnim in ne-vzdržnim avtomobilskim prometom tudi glavno mesto Ljubljano. Več