• Koline

    Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj je edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika naše države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija), pa ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani gospod Šauperl. Kljub polstoletnemu bivanju v Ljubljani se še vedno čutim tudi Štajerca. Tudi zato Štajercev nimam za omejene. Že večkrat sem bil tudi v Dupleku in zdi se mi lep kraj. Seveda pa je majhen. To ne pomeni, da so ljudje iz majhnih krajev majhni. Majhni pa so tisti, ki hodijo v majhne kraje zato, da bi bili videti večji. Samo to sem hotel povedati, ko sem v kolumni o naši politiki, ki se v tujih prestolnicah praviloma čuti majhno, manjvrednostne občutke pa si rada zdravi z v glavnem praznimi, ritualnimi obiski po domačih »provincah«, postavil Sp. Duplek v naslov. Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, pomembna je akcija, bolj kot drža. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani, Jugozahodno od Trojan se je razpaslo, da kadar hočete predstaviti Slovenca-Butalca, uporabite nek rovtarski naglas ali pojme, kot je „Sp. Duplek“. 1) v Sloveniji obstaja 45 priznanih (menda ja enakovrednih!) narečij, 2) (vam smešno ime) Duplek - morda zaradi duplin v peščenjaku ob Dravi, zaradi pojma „duplirati“ ali „ducat“ iz Rimskih časov (od tu je svetobarbarski kamen, s katerim je zgrajenega polovica Ptuja od Rimljanov sem) tudi zaradi priznanih splavarjev - naj za vas bo nekaj več kot le prispodoba za omejence, 3) bližnji Ptuj bo star 1950 let! - za onkrajtrojance pa so ti krajani kar-pač-že; Duplek je sosed Ptuja!, 4) grad Vurberk je bil odločilen branik v ponavljajočih se turških vdorih, 5) ste brali Partljičevo knjigo o Dupleku?, 5) ko boste onstran Trojan a) v govorjenju uporabljali tudi drugi slovnični sklon, b) nehali med dva soglasnika vrivati samoglasnik, c) se nehali izražati kot „ ... 2 milijona Slovencev in pol ...“, č) nehali v stavkih postavljati glagol na koncu, ... tedaj vam bomo morda blagohotno dovolili, da se nas kdaj tudi šaljivo spomnite! Več

  • Pravica ali grožnja?

    Pozdravljeni, v članku „Pravica ali grožnja“ g. Črnič sprašuje, kaj je laična šola: tista, ki izhaja iz tega, da smo vsi enaki ali tista, ki upošteva različnost učencev? Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, nekako na prelomu iz stare oblasti v novo se je pri nas zganjalo mnogo protislovanskega, ne samo protijugoslovanskega. Nekateri ihtavi osamosvojitelji so hoteli z ulic in gostiln pregnati čevapčiće, ražnjiće … kar vso balkansko kulinariko. Teh besed se ni smelo javno uporabljati. Več

  • Orbanov napad

    Spoštovani, že dolga leta sva redna gosta Lendavskih toplic. Hotel Lipa nas vdano pričakuje ob termalnem kopališču in velikem lipovem parku. Voda s parafinom ima blagodejne učinke na telo, dobrovoljni gostitelji pa kljub slabim plačam poskrbijo za dobro vzdušje. Uživava ob pogledu na Lendavske gorice, ki jih krasi trta, nanizana v skoraj pravilne geometrijske like. Ob sprehodih med njimi sva lahko do nedavnega srečevala zidanico pisatelja Miška Kranjca. Zdaj se je, žal, porušila, ker se niso znali dogovoriti za plačilo obnove. Na vrhu goric se kot veliko prepleteno štorkljino gnezdo daleč naokrog (po štirih državah) bahavo ozira razgledni stolp. Bilo je veliko kritik na njegov račun, preden so ga zgradili. Zdaj pa je »Vinarium« postal izredno priljubljena zanimivost. Na drugi strani toplic se raztezajo širne prekmurske ravnice, ki netijo občutke miru, odprtosti in svobode. Rada prihajava v ta posebni kotiček naše dežele. Med domačini ni bilo težko najti pravih prijateljev, ki se radi večkrat pohvalijo, da govorijo najbolj pravilno slovenščino v državi. Mislim, da imajo celo prav. Po mestecu odzvanja tudi madžarščina, zdi se, da vedno bolj glasno in pogosto. Normalno, bomo rekli, če gledamo od daleč, saj tu prebiva madžarska manjšina. Več

  • Intervju: Zoran Janković

    Zoran Janković, župan Ljubljane, je v intervjuju, ki ga je dal Mladininemu novinarju Borutu Mekini, na novinarjevo pripombo, da »V Ljubljani imamo eno neprofitno stanovanje na približno 70 prebivalcev … in da turističnega navala ne uravnotežujemo tako, da neprivilegirani ne bi bili prikrajšani«, odgovori, da »smo v Sloveniji prvi na svetu po številu lastniških stanovanj. Vsak si želi kupiti stanovanje in ga ne želi najemati«. Obe trditvi sta netočni, saj tako kot Slovenija ni prva na svetu po številu lastniških stanovanj (že znotraj EU nas po tem prekašajo Romunija, Hrvaška, Madžarska, Litva, Latvija), kot tudi ne po deležu prebivalstva, ki živi v lastniških stanovanjih. In sicer, leta 2015 je v EU-28 v lastniških stanovanjih živelo skoraj 70% prebivalstva, v Sloveniji pa dobrih 76% (vir: Eurostat). Druga trditev pa (predvidevam) izhaja iz splošnega prepričanja, da želi večina Slovencev_k živeti v lastnem domu oziroma stanovanju, ki je podkrepljeno tudi z različnimi anketami, ki so pokazale, da želi v lastni hiši živeti v povprečju 90% anketirancev_k. Več

  • Pravica ali grožnja?

    Spoštovani, ob branju zanimivega teksta z gornjim naslovom sem opazil molk o osebnih dokumentih. Za življenje v Evropi so osebni dokumenti nepogrešljivi, zanje pa je nujno potrebna slika obraza. V članku se poimensko navajata dve gospe: gospa Pašić Bišić nosi hidžab, gospa Dervišević pa si zakriva obraz, saj nosi nikab. A med njima je velika razlika. Več