• Lagati sebi

    Prvega junija 2018 so nas mediji seznanili o odločitvah na seji občinskega sveta Piran, dan prej, na kateri so svetniki obravnavali izbris 4 zaselkov ob Dragonji (Bužini, Škodelini, Mlini in Škrile) iz občinskega statuta, ki naj bi po arbitražni razsodbi pripadali Hrvaški. To je (bila) zahteva Ministrstva za javno upravo (zdaj še bivše) Cerarjeve vlade. Več

  • Intervju: Marko Stabej

    Kot (nekdanji) slovenist in komparativist seveda pozorno spremljam polemiko okoli slovničnega ukrepa, ki si ga je privoščilo vodstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (FF). Več

  • Deportacije naše vsakdanje

    Spoštovani! Več

  • Viktor Bernik, vizualni umetnik

    V 21. številki Mladine se nam je v rubriki Portret primerila neljuba napaka. Umetniku Viktorju Berniku, letošnjemu prejemniku Jakopičevega priznanja, smo za očeta pripisali pokojnega slikarja Janeza Bernika, v resnici pa je njegov oče umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik. Portretirancu, njegovemu očetu in sorodnikom pokojnega slikarja se za pomoto iskreno opravičujemo.  Več

  • Cena demokracije

    V 20. številki tednika Mladine je bil na 51. strani objavljen komentar z naslovom »Cena demokracije«, kjer avtor/-ica problematizira moj prispevek o strokovni pomoči poslancem, objavljen v TV Dnevniku, 13.5.2018. Govori o senzacionalizmu, komercializaciji, se sprašuje o tem, ali je dobro, da kot javni uslužbenec prejemam plačo, h kateri da prispevajo davkoplačevalci. Nadalje se konkretno opredeljuje, da najemanje strokovne pomoči s strani poslancev ni in ne bi smel biti problem, da je imel prispevek tendencijo problematiziranja strokovne pomoči kot osebne koristi za poslanca, da je/bo televizija sama kriva za nezaupanje v politiko, da sem v prispevku obračunaval z demokratičnimi standardi države, z ustrojem delovanja Državnega zbora, in zaključi, da demokracija ni poceni. Več

  • Zloraba državnega sveta

    Državni svet je prejšnji teden organiziral posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na tem posvetu je govoril tudi državni svetnik prof. dr. Matjaž Gams, katerega izjave, ki med drugim povezujejo liberalizacijo žensk z zmanjšano rodnostjo, so razburile marsikaterega razmišljujočega človeka. Ker je prof. Gams dolgoletni član Instituta »Jožef Stefan« in Inženirske akademije Slovenije ter je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik različnih društev, povezanih z znanostjo, so v medijih nekateri komentatorji pričeli vpraševati, ali niso stališča prof. Gamsa kar tudi stališča Instituta »Jožef Stefan« ali morda celotne znanosti. V imenu svojih sodelavk in sodelavcev izjavljam, da Institut »Jožef Stefan« ne podpira stališč prof. Gamsa, izrečenih v Državnem svetu, z njimi nikakor ni povezan ter jih zavrača. Naj še dodam, da Institut »Jožef Stefan«, kot osrednja slovenska raziskovalna organizacija na naravoslovno-tehniškem področju in tudi pomembno kulturno središče, ne preprečuje svojim sodelavcem, da bi svobodno nastopali v javnosti in predstavljali svoje poglede na različne družbene pojave ali izkazovali svoj svetovni nazor. Stališča posameznikov zatorej ne morejo biti sprejeta kot stališča vseh drugih članov Instituta ali kar kot uradno mnenje Instituta.  Več