• Monika Weiss

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Projekti pokoronske obnove na realnih tleh

    »Danes je zgodovinski trenutek za Slovenijo. Kot vedno ob prelomnih trenutkih smo bili tudi ob pripravi tega razvojnega dokumenta sposobni stopiti skupaj. Rezultat je jasna vizija in strategija razvoja naše države v digitalno in zeleno prihodnost.« Tako pompozno je 30. aprila 2021 oddajo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj pospremila državna sekretarka v prejšnji vladi Monika Kirbiš Rojs. Načrt, ki ga je evropska komisija potrdila julija 2021, je predvidel porabo 2,5 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega skoraj 1,8 milijarde nepovratnih.

  • Luka Volk

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    »Ne Nato – mir nam dajte!«

    Čez teden je v Vilni, prestolnici Litve, potekalo dvodnevno zasedanje zveze Nato. Udeležili so se ga tudi premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec. Voditelji članic zveze so na zasedanju razpravljali predvsem o krepitvi obrambe – zaradi ruskega napada na Ukrajino je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice že pred časom pozval, naj znamenita dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi ju do leta 2030 namenjale za obrambo, postaneta spodnja in ne zgornja meja obrambnih izdatkov. Na zasedanju so članice med drugim razpravljale tudi o nadaljnjem zagotavljanju pomoči Ukrajini.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Beta zdravje, d. o. o. / Bo vse naše zdravstvene podatke upravljalo podjetje?

    Računalničarjem, IT-strokovnjakom, navadno omogočimo popoln dostop do svojih računalnikov in naprav. Pogosto jim zaupamo tudi gesla, saj je to z vidika učinkovitosti njihovega dela nujno potrebno. Pojem, kot je sorazmernost posega v zasebnost, je nekaj, kar v tem svetu ne obstaja. Napredek na tem področju je zagotovljen s poskusi na slepo – nobeno od največjih računalniških podjetij sprva ni natančno vedelo, kaj je smisel obsežnega zbiranja najintimnejših podatkov uporabnikov in kako jih bo lahko v prihodnosti najbolje izkoristilo. A četudi je pri vsakodnevnih računalniških popravilih ter guglanju takšen Divji zahod »sprejemljiv«, se postavi vprašanje, ali lahko na podlagi istih načel tudi v državi združimo približno 80 zdravstvenih podatkovnih zbirk, skupaj z dodatki, kot so zakonski stan, nacionalna pripadnost ali migrantski status, pod streho sicer javnega podjetja DigiZdravje, d. o. o.

  • Luka Volk

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Lažni domoljubi

    Mnistrstvo za kulturo, takrat še pod vodstvom Vaska Simonitija, je pred dvema letoma Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, društvu, ki je očitno simpatiziralo z neonacističnimi in identitarnimi idejami, podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Kako je društvo na podlagi skope dokumentacije ministrstvo prepričalo, da pomeni pomemben prispevek k javnemu interesu, ostaja uganka. Na ministrstvu so se sedaj odločili na upravno sodišče in državno tožilstvo vložiti pobudo za izbris društva iz registra.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Pokojnine / Samo brez panike 

    O pokojninskih reformah, ki si zaradi demografskih gibanj v Evropi in Sloveniji sledijo kot po tekočem traku, obstaja več šal. Ena od njih pravi, da je pokojninsko reformo mogoče izpeljati z zakonom o cestnoprometnih predpisih. In sicer tako, da bi bilo med 70. in 80. letom življenja prečkanje ceste pri rdeči luči pogojno dovoljeno, po 80. letu pa obvezno. Drugo, še bolj neslano šalo so si privoščili Mladi zdravniki z objavo na družabnih omrežjih. Zapisali so: »Delali bomo do 70. leta (pokojninska reforma), potem na evtanazijo (zdravstvena reforma) in imamo rešene vse težave.«

  • Luka Volk

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Janšev poziv k strnitvi vrst

    Prvak SDS Janez Janša ob političnih trenutkih, ki jih ocenjuje kot prelomne, zmeraj rad nastopi s katastrofičnimi scenariji, ki jih obelodani z daljšim javnim zapisom ali kakšnim udarnim govorom, v resnici s političnim pamfletom, namenjenim predvsem njegovim simpatizerjem. V zapisu, naslovljenem Krepimo svoje vrste! in objavljenem v glasilu stranke SDS ter medijih, povezanih s stranko, tako v teh dneh analizira prvo leto Golobove vlade in hkrati poziva k »strnitvi vrst« proti nevarnostim, ki jih v slovenski javni prostor domnevno prinaša sedanja vlada. »Demokrati in domoljubi [zato] danes kličemo k streznitvi. Teh, ki so dobronamerni, da spregledajo nevarnost in pomagajo izgnati grožnjo s smrtjo in nasiljem iz slovenskega javnega prostora. In teh, ki so jo spet načrtno in agresivno uvozili iz najbolj mračnih in tragičnih časov slovenske zgodovine, da se zavedo, da gospa s koso maha na obe strani.« Kaj želi s tem pravzaprav povedati?

  • Stranke niso večne in nezamenljive

    Za zunajparlamentarne politične stranke, ki so dosegle več kot odstotek glasov (teh je bilo deset), je pomembno, da je njihovo financiranje stabilno in da se po volitvah ne poslabša (načelo pravne varnosti). Ko sprejemajo finančne načrte za svoje delovanje, in še zlasti ko načrtujejo obseg stroškov za predvolilno kampanjo, lahko upravičeno pričakujejo, da se njihov finančni položaj po volitvah ne bo poslabšal. Zunajparlamentarne stranke so z vidika nezadovoljnih volivcev nekakšna rezervna klop, s katere lahko stopijo v parlamentarno igro, če parlamentarne stranke izgubijo podporo volivcev.

  • Monika Weiss

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Krepitev največjih političnih strank

    Parlamentarne stranke praviloma sprejemajo zakonodajo, ki jim omogoča obvladovati oblikovanje strankarskega sistema v parlamentu. Tudi v Sloveniji je v preteklosti šele ustavno sodišče s svojo presojo pomagalo neparlamentarnim strankam izboljšati dostop do državnih sredstev. Spremembe v državnem financiranju strank, ki krepijo trenutno najmočnejši parlamentarni stranki, pa bi lahko vplivale na še več vidikov strankarstva in predstavniške demokracije v Sloveniji.

  • Monika Weiss

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Milijoni za »izobraževanje« politikov

    »Koga čevelj žuli? Nikogar danes čevelj ne žuli, tako da hvala lepa.« Tako je 23. junija letos triminutno sejo kolegija predsednice državnega zbora, v katerem sedijo vodje vseh poslanskih skupin parlamentarnih strank, zaključila predsednica Urška Klakočar Zupančič. Na seji, ki je po uradnem magnetogramu trajala od 10.01 do 10.04, so namreč potrdili predlog, da se povišajo sredstva proračuna državnega zbora za sofinanciranje političnih strank. A ni šlo za majhno povišanje, uskladitev z inflacijo na primer, ampak so se sredstva za politične stranke povišale z 2,54 milijona evrov na 5,01 milijona evrov. Niso jih povišali, ampak podvojili. In niti ena stranka temu ni nasprotovala.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Nesolidarno financiranje zdravstva

    S 1. januarjem prihodnje leto bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomeščeno z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom. Ker pa bo ta prispevek zniževal dohodninsko osnovo, to pomeni, da bo ta ureditev ugodnejša za tiste, ki plačujejo več dohodnine. Davčni strokovnjaki so za N1 prejšnji teden izračunali, da bodo tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačali 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno. Še več, ker mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, bodo ti dejansko plačevali celotnih 35 evrov.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Kakšna bo usoda Vzajemne?

    Zavarovalnica Vzajemna je imela, sodeč po njenem zadnjem letnem poročilu, na začetku tega leta 836 tisoč članov, od tega jih je imelo 757 tisoč z njo sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Vsi ti so hkrati tudi lastniki premoženja, ki ga je skupaj okoli 200 milijonov evrov. Okoli 104 milijone evrov je kapitala, to so različne naložbe, poleg tega je Vzajemna v zadnjih letih postala tudi lastnica ali solastnica nekaterih zasebnih zdravstvenih zavodov, kot so Aristotel, Dentalni center Varuh zdravja, Barsos in Center celostne oskrbe. K temu pa je treba prišteti še 88 milijonov evrov zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora vsaka zavarovalnica oblikovati v skladu z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).

  • Monika Weiss

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Apetiti za profiti

    Območje nekdaj močvirnate, danes še vedno poplavno nevarne Sibirije na jugu Ljubljane, ujete med Cesto dveh cesarjev in avtocesto, velja za eno redkih še nepozidanih in neposeljenih območij Ljubljane. A to ne bo več dolgo. Na osrednjem zemljišču, katerega potencial sta že pred več kot desetletjem »prepoznala« sinova župana Zorana Jankovića in tam načrtovala Vrtno mesto Sibirija s 488 stanovanji, bo zdaj zidal srbski milijarder Miodrag Kostić. Vendar Kostiću 488 stanovanj ni zadosti, želi si jih več in vse kaže, da mu bo uspelo: kot edini investitor na širšem območju utegne doseči pomembno spremembo ljubljanskega urbanističnega načrta in dobiti zeleno luč za gradnjo podzemnih garaž. S to potezo, torej z umikom parkirišč z zemljišča pod zemljo, bi v svoje Vrtno mesto Sibirija namesto 488 stanovanj lahko umestil kar 573 stanovanj. Postopki na občini so v teku, državna direkcija za vode, ki vodi projekt protipoplavne zaščite, mu je prvo soglasje na presenečenje mnogih že dala.

  • Matic Gorenc

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Politika

    Evropa gre v desno

    Volitve v evropski parlament bodo potekale prihodnje leto od 6. do 9. junija. Čeprav je še prezgodaj za napovedi kakršnihkoli volilnih izidov, pa v javnomnenjskih anketah opazimo, da se priljubljenost skrajne desnice povečuje. Če se bo ta usmeritev nadaljevala, je mogoče, da bo prav skrajna desnica v novi sestavi evropskega parlamenta narekovala politični tempo. Če se ji bo uspelo trdneje povezati oziroma če se bo odločila za to. Doslej ji to ni uspevalo.

  • STA

    13. 7. 2023  |  Politika

    Martič / »Prvi cilj pri vodenju RTV Slovenija bo normaliziranje odnosov«

    Zvezdan Martič, ki so ga člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) z veliko večino izglasovali za predsednika uprave zavoda, si je za prvi cilj pri vodenju zavoda zadal normaliziranje odnosov. Njegova prva naloga bo sicer predlaganje dveh članov uprave, ki jih bo nato potrjeval svet. Odločitev je že sprejel, a imen še ni želel razkriti.

  • STA

    13. 7. 2023  |  Politika

    Zvezdan Martić imenovan za predsednika uprave RTV Slovenija 

    Člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so za predsednika uprave zavoda izbrali Zvezdana Martiča, dolgoletnega zaposlenega na RTVS. Od skupno 17 članov sveta ga je podprlo 16 članov in je bil tako izvoljen v prvem krogu glasovanja.