• Uredništvo

    17. 2. 2020  |  Politika

    Znanstveniki in akademiki: »Janša je nevaren za slovensko demokracijo« 

    Ddr. Rudi Rizman in 75 uglednih imen iz znanstvenega in akademskega življenja, med njimi osem nekdanjih rektoric in rektorjev, je danes podpisalo javno pismo, v katerem izražajo veliko državljansko zaskrbljenost nad političnim dogajanjem v Sloveniji. Javno pismo, ki ga v celoti objavljamo spodaj (kot tudi celoten seznam podpisnic in podpisnikov) so naslovili »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«. Več

  • Uredništvo

    17. 2. 2020  |  Politika

    Večina volivcev proti potencialni Janševi vladi 

    Krepka polovica vprašanih (57,9 %) v javnomnenjski raziskavi, ki jo je za časnika Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, meni, da bi bil v državnem interesu takojšen razpis predčasnih volitev. Manj, tretjina vprašanih pa je je prepričana, da bi morali oblikovati novo vladno koalicijo in vlado. Volivke in volici torej s precejšnjo nenaklonjenostjo gledajo proti strankam NSi, DeSUS in SMC, ki se pogajajo za vstop v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Več

  • Uredništvo

    17. 2. 2020  |  Politika

    Marjan Šarec: »Še leta 2018 so se vsi zaklinjali, da z Janezom Janšo ne gredo v vlado«

    "Računal sem na besede iz 2018, ko so se vsi zaklinjali, da z Janezom Janšo ne gredo, in če se bodo tega držali, potem se nimajo kaj veliko pritoževati. Je pa res, da v tej vladi nisem želel biti kriv čisto za vse. Vsakemu sem pač poskušal ugoditi, kolikor se je pač maksimalno dalo. Spomnimo se zadeve SODO poleti, Alenka Bratušek, takrat sem jo podprl. Podprl sem Zdravka Počivalška pri turističnem holdingu. Podprl sem SD pri kulturnem evru. Podprl sem tudi DeSUS v nekaterih upokojenskih zadevah. Tako da sem skušal biti toliko širok in poskušal nekako to družino držati skupaj, naredil tudi kakšno napako, zagotovo – kdo je ne – ampak nazadnje so se številke pokazale takšne, kot so se. In zato menim, da so predčasne volitve najboljša možna izbira, glede na to, da je SDS tudi za te moje partnerje govoril, kako smo vsi skupaj najbolj nesposobni v zgodovini Slovenije. Tako da ne vem, kako si zdaj tako želi sodelovanja." Več

  • IK, STA

    17. 2. 2020  |  Politika

    Orban svojo vlado označil za najuspešnejšo v zadnjih 100 letih

    Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v nagovoru narodu hvalil dosežke svoje vlade in napovedal novo nacionalno posvetovanje proti, kot je dejal, izroditvam madžarskega pravosodja. V svojem 22. nagovoru narodu je svojih deset let vlade označil kot "deset let najuspešnejših let madžarske zgodovine zadnjih sto let". Več

  • Uredništvo

    16. 2. 2020  |  Politika

    Janez Janša: »Osla lahko našemite v konja, ampak s tem na konjski dirki ne morete zmagati«

    "V Sloveniji smo šli trikrat zapored na predčasne volitve, tudi četrte so blizu, po vsej verjetnosti, grem stavit s komerkoli, da bomo spet priča poizkusu podobnega vzorca … kljub arabskemu pregovoru, ki pravi, vi lahko osla našemite v konja, če to naredite dobro lahko to stvar celo prodate na sejmu, ampak s tem na konjski dirki ne morete zmagati. Ko pride do dirke, se na semaforju pokažejo rezultati in poberejo stave, zatem pa mora miniti nekaj časa, da se lahko kaj podobnega ponovi." Več

  • Uredništvo

    15. 2. 2020  |  Politika

    »Tito je umrl prepozno«

    "Tito je umrl prepozno. Če bi umrl prej, okoli leta 1970, bi morda obstajala možnost, da država preživi, saj so bile na oblasti bolj razsvetljene elite, ki so med seboj še govorile in ki ne bi dovolile vojne, kakršna se je zgodila. Toda, ker Tito ni umrl, je pa tiste elite odstavil, so se na Hrvaškem, v Srbiji in tudi v Sloveniji razvile velike frustracije oziroma prikrit nacionalizem." Več

  • Uredništvo

    14. 2. 2020  |  Politika

    Šarec: »Mediji SDS se dokazano financirajo iz Madžarske, da o spornih kreditih niti ne govorim«

    Marjan Šarec, ki po odstopu s funkcije predsednika vlade še vedno opravlja tekoče posle, je na Facebooku objavil zapis, v katerem slovensko javnost sprašuje, ali želimo imeti Orbanovo ali suvereno Slovenijo. "Zanimiva je slovenska politika, težko jo je razumeti. Stranka SDS je začela sestavljati vlado in kaj hitro se je začelo govoriti o ponudbah. Nekateri menimo, da je ni ponudbe, ki bi nas premamila, ker imamo dostojanstvo in zgodovinski spomin. Drugi menijo drugače, kar je njihova pravica. Vendar se pravica enega konča tam, kjer se začne pravica drugega," je poudaril Šarec.  Več

  • Uredništvo

    14. 2. 2020  |  Politika

    Janša bi se spet vmešaval v uredniško politiko neodvisnih časopisov

    V pogovoru z mediji je novinarka Dnevnika Meta Roglič Janezu Janši zastavila običajno novinarsko vprašanje, ki se je nanašalo na sobotni svet stranke SDS, kjer je predvidena slavnostna akademija ob 31. obletnici ustanovitve SDS. Janša sicer omenjeno novinarko (kot tudi številne druge, ki ne pišejo tako kot on narekuje) javno napada že več let. Leta 2017 je na Twitterju denimo zapisal sledeče: "Meta Roglič je ravno toliko profesionalna novinarka kot je Janez Zemljarič humanitarec." Včeraj pa je na spletu ponovno objavil njeno fotografijo ter pripisal: "Preveč piva?" ... 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/759837613&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Hudo neogroženi

    Tradicionalno so imele države za varnostno grožnjo oborožene sile drugih držav, dokler ZDA leta 2002 niso v svojo vojaško doktrino vnesle novega, veliko bolj neoprijemljivega pojma, to so teroristične grožnje. Na videz majhna sprememba je povzročila premik v vojaškem delovanju ZDA, saj je s terorizmom država začela upravičevati tudi tako imenovane »vnaprejšnje napade«, ne zgolj uporabo oboroženih sil za neposredno obrambo. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Spomenika domobrancem ne bo

    Medtem ko po Sloveniji počasi, a vztrajno vznikajo novi domobranski spomeniki, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno v intervjuju za časnik Dnevnik javnost pomiril (ali pa razburil) z besedami, da v Ljubljani spomenikov domobrancem ne bo: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja.« Več

  • Pia Nikolič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Goreči Narodni dom

    V Bazovici je v ponedeljek potekala tradicionalna slovesnost ob italijanskem dnevu spomina na fojbe ter eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalno pa je postalo tudi oživljanje fašističnih idej. Lani je za razburjenje poskrbel predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani z izjavo, »naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija«. Letos pa je že pred slovesnostjo za razburjenje poskrbela neofašistična skupina CasaPound, ki je po več sto italijanskih krajih izobesila transparente s svojim logotipom in napisom: »Titovi partizani, zločinci in morilci.« Več

  • Peter Petrovčič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Predsednik sprejel paravojaško enoto

    Predsednik republike Borut Pahor je na kulturni praznik pripravil vsakoletni dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti ga je obiskala »četa« Štajerske varde ali Slovenske varde. Štela je približno 30 posameznikov in posameznic. Besedo četa uporabljamo namenoma, šlo je za uniformirano enoto v maskirnih uniformah z našitimi karantanskimi panterji in slovenskimi zastavami … Več

  • Jure Trampuš

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    V Orbánovi lasti

    Dvajsetega septembra lani je Zdravko Počivalšek prevzel Stranko modernega centra. Ustanovitelj stranke Miro Cerar je po dobrih petih letih sprejel odločitev, da se umakne na mesto častnega predsednika SMC. Na strankarskem kongresu je imel novi predsednik inavguracijski govor. Delegati in delegatke, simpatizerji in simpatizerke so čakali, kaj bo povedal Počivalšek. Tistega septembra so lahko slišali marsikaj – da Počivalšek pred petimi leti sploh ni razmišljal o politiki, da so mu kot sredinskemu človeku blizu dialog, odprtost, sodelovanje. Potem je govoril o gospodarski stabilnosti, o predvidljivem poslovnem okolju, nič takšnega, česar od politikov, ki se imajo za gospodarstvenike, ne bi že slišali. Nekje proti koncu govora pa je Počivalšek razkril, da je po duši liberalec, da je človek, ki mu ni vseeno za človekove pravice in svobodo. »Liberalne stranke, kot je naša, so akterji v boju zoper neenakosti, izključevanja in druge oblike ekstremističnih pogledov. Stranke, kot je SMC, mobilizirajo ljudi, da najdejo zmerne rešitve in oblikujejo zmerna stališča. Le takšna – razumevajoča, odprta in strpna družba – je namreč lahko tudi napredna. Poleg tega pa tudi vprašanja sodobnega sveta od nas zahtevajo odprtega duha!« Več

  • Suverenost in demokracija naprodaj

    Ameriški senator Mark Hanna je pred približno sto leti povedal, kaj je najpomembnejše v (ameriški) politiki: »Gre za dve stvari. Prva je denar, za drugo pa se ne morem spomniti.« Tudi na tem področju se je svet medtem »amerikaniziral« in je korupcija, ki jo predstavlja »umazani denar«, medtem postala univerzalna grožnja demokratičnim vrednotam in kredibilnosti demokratičnih sistemov. Resni in odgovorni državljani si lahko upravičeno postavijo vprašanje, kakšen smisel še imajo volitve, če odigra glavno vlogo pred tem denar. Več

  • Neideološka politika?

    Zadnjih štirinajst dni se lahko kratkočasimo s poslušanjem in branjem komično neprepričljivih izgovorov parlamentarnih strank, zakaj ne bi šle na volitve, in malo manj komičnih, vendar nič bolj prepričljivih pojasnil, zakaj bi bila po letu in pol Janševa SDS sprejemljiva vladna partnerica. Zagate z izgovori še stopnjujejo izstopi, prestopi, nasprotujoče si izjave strankarskih veljakov in krizni sestanki te ali one stranke, ki bi rada odložila volitve. Vse skupaj se na trenutke zdi zabavno, na trenutke pa navdaja z nelagodjem, podobnim tistemu, ki ga človek občuti ob gledanju kakšne diletantske predstave, kjer vsi pretiravajo v prepričevanju občinstva, da gre za hudo resno in usodno reč. Reč sicer je resna, ampak mogoče ne iz istega razloga, kot je resna za akterje in akterke te godlje. Skrb vzbuja namreč natanko to, kar ponujajo kot rešitev – »neideološkost« vlade. Več

  • Zavito v besednjak človekovih pravic

    Bistvo strukturnih reform je namreč sprememba pogojev za delovanje gospodarstva, ki predvideva normativne in institucionalne prilagoditve za večjo gospodarsko rast. Da bi to dosegli, pa ni dovolj spremeniti delovanja podjetij (o tem se bolj ali manj ne govori), temveč je treba poseči bistveno dlje, v samo jedro delovanja države oziroma v njeno (re)distribucijsko funkcijo. Zato se zahteve glede strukturnih reform nanašajo prej na reformiranje skupnega dobrega kot pa na samo delovanje podjetij. Še več, vlada prepričanje, da ko bomo opravili reformo skupnega dobrega, bo trg že sam po sebi uredil gospodarsko okolje. S skupnim dobrim mislim predvsem na zahteve gospodarskih združenj, ki se tičejo pravic delavk in delavcev (malica, prevoz, dopust, bolniške odsotnosti in drugo), potem pravic, ki izhajajo iz zavarovanj (na primer nadomestila za brezposelnost, starševskega varstva in drugo) in solidarnosti (na primer denarni socialni prejemki). Pomemben del teh strukturnih reform je tudi pokojninski sistem, da bi delali čim dlje in bili čim krajši čas deležni pravic iz pokojninskega zavarovanja. Gospodarska združenja se angažirajo, ko gre za spremembe zdravstvenega sistema in šolstva, v preteklosti so se tudi, ko je bil govor o kulturi. Angažirani so, ko gre za sistemske spremembe državne administracije, zahtevajo vitko državo, čim bolj je suha, bolje je. Strukturne reforme so torej seštevek zmanjševanja pravic, krčenja državne administracije in krčenja (re)distribucijske funkcije države za zagotavljanje javno dostopnega in univerzalnega sistema zdravstva, šolstva, socialnega varstva in kulture. Edini in dokaj nedotaknjen sistem je sodstvo, saj je za odprti trg sprejemljivo, da se mora pravica iztožiti na sodišču, drugače se krivica ni zgodila. In to naj bi zadostovalo za regulacijo družbenih neenakosti, ki jih producira trg. Kaj drugega so vse te zahteve kot ideološke, saj je zanje potreben konsenz, zato tudi toliko angažiranja pri teh vprašanjih. Več

  • Mogoče Ivan sploh ni problem

    Če bi naključno izbrali deset volivk in volivcev, bi jih več kot šest reklo, da je Janez Janša neprimeren za opravljanje premierske funkcije. Tako pravijo javnomnenjske raziskave. Močno dvomim, da Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec tega niso slišali. Razumen človek se seveda vpraša, kaj vse se jim podi po glavi, da so se odločili, da stanje razumejo bolje kot dve tretjini Slovenk in Slovencev z volilno pravico. Več

  • Pia Nikolič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    Imela je prav

    V ponedeljek je upravno sodišče odločilo, da bo izdalo začasno odredbo, po kateri se bo Natalija Polenec, ki je še prejšnji mesec opravljala nalogo vršilke dolžnosti direktorice v Tehniškem muzeju Slovenije, vrnila na svoje delovno mesto. V začetku februarja je položaj direktorice namreč prevzela Barbara Juršič, ki jo je tja imenoval minister za kulturo, Zoran Poznič. Polenčeva je upravno tožbo proti ministrstvu za kulturo na sodišče vložila sama, saj je ves čas trdila, da njena nesojena naslednica ne izpolnjuje zakonskih meril za vodenje muzeja. To je po točkah še dodatno razložila v javnem pismu. Tudi svet zavoda muzeja je Polenčevo podprl kot edino kandidatko, ki po njihovem mnenju ustreza merilom in katere vizija se jim zdi vredna podpore. Več

  • Mrk demokracije

    Demokrati so začeli izbirati svojega predsedniškega kandidata, ki se bo novembra pomeril z Donaldom Trumpom – in izbrali so socialista. V uvodnih dveh državah je zmagal Bernie Sanders. Najprej na famoznih zborovanjih v Iowi, v torek, 11. februarja, pa še v New Hampshiru, kjer so potekale prve primarne volitve. Drugi je bil Pete Buttigieg, tretja Amy Klobuchar, četrta Elizabeth Warren – Joe Biden, glavni favorit vodstva demokratske stranke, je bil šele peti. Dobil je le 8 odstotkov glasov. Več

  • Uredništvo

    13. 2. 2020  |  Politika

    Levica: »Kljub temu, da vlada opravlja le tekoče posle, minister Poznič iz vrst SD še naprej kadruje«

    "Če pod drobnogled vzamemo razmere na ministrstvu za kulturo, ki ga v tem mandatu vodi SD, hitro ugotovimo, da se tam pravzaprav ukvarjajo bolj s kadrovanjem kot z napovedanimi vsebinskimi in sistemskimi ukrepi po katerih kultura kliče. Res je da so sprejeli zakon o kulturnem evru in vzpostavili dialog z nevladnim sektorjem, a kaj ko se vse to dogaja v senci afer. To je že drugi minister za kulturo v tem mandatu, saj je prvi, Dejan Prešiček odstopil zaradi obtožb mobinga. Pod novim ministrom Zoranom Pozničem pa odmeva afera v zvezi s političnim kadrovanjem v nacionalnih javnih zavodih na področju kulture in umetnosti (muzejih, galerijah, operi, filharmoniji)," so danes v izjavi za javnost zapisali v Levici.  Več

  • Uredništvo

    13. 2. 2020  |  Politika

    Borut Pahor: »Nekaj trenutkov, več kot običajno, sva si ostala v objemu«

    "Hrvaška predsednica in prijateljica Kolinda Grabar-Kitarović je izbrala Slovenijo za zadnji, poslovilni, obisk pred iztekom njenega mandata. To je bilo najino 39. srečanje. Zato je bilo slovo še toliko bolj čustveno, objem pa prav poseben. Nekaj trenutkov, več kot običajno, sva si ostala v objemu. To je bilo iz srca. V petih letih sva bila skupaj v dobrem in slabem. Srečno Kolinda!" Več

  • Uredništvo

    13. 2. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    JUTRI izide nova MLADINA! Komu bo lojalna politika, ki bo prišla na oblast s finančno podporo tuje države? Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija pa je delo Boruta Krajnca. Več si preberite v letos že 7. številki Mladine, ki bo od 14. februarja na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani! Več

  • Uredništvo

    12. 2. 2020  |  Politika

    Napadi na novinarje so skrajno nevarni za svobodo izražanja

    V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) najostreje obsojajo intenzivne napade na posamezne novinarje, obenem pa opozarjajo tudi na napade na medije, ki poročajo o financiranju slovenskih medijskih podjetij v madžarski lasti (Nova24TV). Tako so zapisali v današnji izjavi za javnost. Več

  • IK, STA

    12. 2. 2020  |  Politika

    »Za rešitev problemov je treba o njih govoriti«

    Predsednik republike Borut Pahor je danes na delovnem in neformalnem obisku v Ljubljani gostil hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. To je njen zadnji poslovilni obisk v tujini ob koncu mandata. Po Pahorjevem mnenju odločitev, da za zadnji obisk izbere Slovenijo, ni naključna, saj gre za dve sosednji in prijateljski državi. Več

  • IK, STA

    12. 2. 2020  |  Politika

    Kolinda je za poslovilni obisk izbrala Pahorja

    Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je za zadnji poslovilni obisk v tujini ob koncu mandata izbrala Slovenijo, kjer jo bo v Ljubljani sprejel predsednik republike Borut Pahor. Kot so za STA poudarili v uradu predsednika republike, naj bi bilo delovno in neformalno srečanje predsednikov pika na i njunemu intenzivnemu dialogu. Več

  • Uredništvo

    11. 2. 2020  |  Politika

    Je Slovenija lahko še naprej brez vizije?

    V četrtek, 13. februarja, ob 17. uri bo v atriju ZRC SAZU okrogla miza o tem, ali je lahko Slovenija še naprej brez vizije. Na pogovoru, ki ga bo vodil urednik Mladine Grega Repovž, bodo sodelovali ekonomista dr. Jože Damijan in dr. Bogomir Kovač ter ekolog dr. Dušan Plut. Uvod v razpravo pa bo imel nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Več

  • Oštro.si

    11. 2. 2020  |  Politika

    Zavarovalniški lobisti konec leta okrepili obiske pri poslancih

    Predlog novele zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v parlamentarno obravnavo konec septembra vložila Levica, je predvideval ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obveznega. Več

  • Uredništvo

    11. 2. 2020  |  Politika

    SDS Šarcu grozi s tožbo

    Skrajno desna stranka SDS je predsedniku vlade v odstopu prek svojih odvetnikov poslala dopis z zahtevo o preklicu izjav. Če Marjan Šarec tega ne bo storil, so v Janševi stranki zagrozili s tožbo. Več

  • Uredništvo

    10. 2. 2020  |  Politika

    Počivalšek obsežno odgovoril Kseniji Klampfer, Cerarju pa namenil zgolj dva stavka

    Predsednik SMC Zdravko Počivalšek obžaluje odločitev Ksenije Klampfer, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v odstopu, da izstopi iz stranke, je zapisal v javnem pismu. Ta odločitev, pravi, ga preseneča, zlasti v luči tega, da je Klampfer pred tremi meseci postala podpredsednica stranke. "Res so se politične okoliščine v zadnjih tednih precej spremenile, vendar to vodstva stranke ne bi smelo odvezati odgovornosti do svojih volivk in volivcev ter do iskanja rešitev v dobro države," je poudaril. Kseniji Klampfer, ki sicer še vedno opravlja tudi tekoče posle ministrice za delo, družino in socialne zadeve, je Počivalšek namenil večino besed v javnem pismu, svojemu predhodniku na mestu predsednika SMC Miru Cerarju pa zgolj dva stavka. Ob tem je smiselno poudariti, da je Ksenija Klampfer stranko SMC zapustila, Cerar pa v njej, kljub temu, da je dejal, da z Janševo SDS ne bi sklepal koalicije, ostaja. Več

  • Uredništvo

    10. 2. 2020  |  Politika

    Razkol v SMC: Cerar ne želi v koalicijo z Janšo

    Po današnjem izstopu ministrice Ksenije Klampfer iz SMC, se razkol v stranki nadaljuje, saj je tudi nekdanji predsednik SMC Miro Cerar v pismu vodstvu stranke poudaril, da v vladi s predsednikom SDS Janezom Janšo ne bo sodeloval. Za pogovore s skrajno desnico in morebitno koalicijo s stranko SDS je namreč odprt aktualni predsednik SMC Zdravko Počivalšek. Več