• Tomaž Lavrič

    26. 2. 2023  |  Politika

    Predraga Planica

  • Uredništvo

    24. 2. 2023  |  Politika

    »Smo ena redkih držav sveta s kompletnim civilnim jedrskim programom«

    "Slovenija lahko zavezništvu ponudi veliko in mu je že tudi nudila. Znani smo kot država z nišno zmogljivostjo, ko gre za RKBO, torej za radiološko, kemično in biološko zaščito. To so specializirane enote, ki jih imamo tudi zato, ker smo ena redkih držav sveta s kompletnim civilnim jedrskim programom. In te enote so v okviru zavezništva vedno zelo zaželene. Slovenija je prepoznana kot država, ki ima veliko vedenja iz gorskega bojevanja, zato je tudi Natov center odličnosti tega bojevanja v Sloveniji. V okviru Natove operacije Kfor na Kosovu smo prepoznani kot ena ključnih sodelujočih zaveznic, ki situacijo na terenu pozna. Slovenija sodeluje še v drugih operacijah in misijah. Sedaj v Latviji v okviru bataljonske bojne skupine naši vojaki zagotavljajo ognjeno podporo s havbicami 155 milimetrov."

  • Uredništvo

    24. 2. 2023  |  Politika

    Krvave roke na kipu nasproti ruskega veleposlaništva v Ljubljani

    Mladi forum SD je danes, ob obletnici ruske invazije na Ukrajino, na ulici nasproti ruskega veleposlaništva v Ljubljani simbolično postavil kip, odet v ukrajinsko zastavo in poslikan z rdečimi (krvavimi) rokami. V sporočilu za javnost, ki so ga naslovili "Stop posilstvu Ukrajine", so zapisali, da je ta "brezsramen napad na vrata Evrope spet prinesel muke in uničenje, neznano kontinentu vse od razpada Jugoslavije, je žal zgolj najnovejša domina v geopolitičnem klanju moskovskega diktatorja z Napoleonovim kompleksom". Dodal so, da vojva v Ukrajini zadeva tudi mlade in da je edina možnost za dolgotrajen mir v Evropi, da si "sibirski medved" končno polomi kremplje in "namesto njega zavlada ljudstvo".

  • STA

    24. 2. 2023  |  Politika

    Obletnica ruske invazije / »Vemo, da bo leto 2023 leto ukrajinske zmage«

    To je bilo leto bolečine, žalosti, vere in enotnosti, je danes, na prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, se je Ukrajina pred enim letom namesto za predajo odločila za boj. Izrazil je prepričanje, da bo leto 2023 leto ukrajinske zmage, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • Monika Weiss

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Izbris 186 naravnih vrednot

    Zavod RS za varstvo narave ministrstvu za naravne vire predlaga, naj iz registra izbriše 186 naravnih vrednot. Med naravne vrednote, katerih status in varstvo sta določena v zakonu o ohranjanju narave, sodijo redki in znameniti pojavi, od ledenikov do jam, slapov, izvirov, obal, krajin, pa tudi minerali in fosili ter izjemne rastlinske in živalske vrste skupaj s svojim življenjskim prostorom. Naravne vrednote, ki jih je v Sloveniji več kot 17 tisoč in med katerimi je daleč največ, kar 12.148, podzemnih jam, so glede na ugotovljeno pomembnost lahko državnega ali lokalnega pomena, lahko so tudi v zasebni lasti, status pa bi moral vsem zagotoviti ohranitev.

  • Luka Volk

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Janša svari vlado, da bi se ji utegnila zgoditi ulica

    Stranka SDS je prejšnjo soboto praznovala 34-letnico, v Mariboru je njene volivce in člane nagovoril Janez Janša. Kot je dejal, jo čaka precej dela, saj naj bi bila Golobova vlada naredila že veliko škode.

  • Monika Weiss

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Neznosna negotovost bivanja

    »Kako je mogoče, da za stare, hladne in vlažne sobe v Ljubljani plačujemo 400 € + stroške?«, »Zakaj so razpisi za neprofitna stanovanja postali loterija?« To sta le dve od številnih vprašanj, s katerimi se ubadajo najemniki ne le v Ljubljani.

  • Peter Petrovčič

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Popravite že končno krivice, storjene izbrisanim!

    V ponedeljek opoldne, preden se je začela sedma redna plenarna seja, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič stopila za govorniški pult in prebrala poslanico ob bližajoči se obletnici izbrisa – dejanja poosamosvojitvene oblasti, ki je 25.671 neželenih tujcev, večinoma državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik, izbrisala iz registra stalnih prebivalcev in jim odrekla vse pravice – delavske, zdravstvene, socialne in druge. »Ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa bi bilo prav, da razmislimo o noveliranju tako zakona, ki ureja status izbrisanih, kot zakona, ki ureja odškodnine zanje,« je dejala predsednica državnega zbora. Zaradi te izjave je poslanska skupina SDS ogorčeno zapustila parlamentarno dvorano.

  • Monika Weiss

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Slab načrt

    Naj ta zapis začnemo z zakonom o debirokratizaciji, ki je bil uzakonjen pod zadnjo vlado Janeza Janše. Zakon je spremenil kar dvanajst zakonov in povzročil pravne nejasnosti, vanj pa je poskušala antibirokratska ekipa pod vodstvom Ivana Simiča celo podtakniti uvedbo socialne kapice, ki sicer nima nič z birokratizacijo, bi pa najbolje plačanim (menedžerjem) prinesla nižje socialne prispevke in javnim blagajnam 50-milijonsko letno luknjo. No, kapica na koncu ni pristala v zakonu, je pa Janševa vlada kovala nov, drugi zakon o debirokratizaciji – in na njegov sprejem in obljubljeno vsebino vezala črpanje denarja iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. In posledica? Da bo Slovenija sploh lahko začela črpati ta denar, je morala vlada Roberta Goloba pristojnim v Bruslju podrobneje pojasniti, zakaj sprejem drugega zakona o debirokratizaciji ni ne potreben in ne ustrezen. Ko je takšen program, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, sprejet, je spremembe praktično nemogoče doseči. A to je bil le eden od številnih zapletov, ki povzročajo zamude in zaradi katerih je Slovenija pri črpanju denarja iz mehanizma doslej dobila le 231 milijonov evrov predplačila.

  • Dan, ko nas je razneslo

    Slovenska politika je kratke pameti – njena sposobnost predvidevanja je pičla. Recimo: nedavno se je v San Remu odvrtel legendarni glasbeni festival, na njem pa je voditelj, o čigar afektiranosti, sladkobnosti, patetičnosti in domišljavosti govori že njegovo ime (Amedeo Umberto Rita Sebastiani - Amadeus), publiko – v kontekstu dneva spomina na žrtve fojb in povojni eksodus Italijanov – spomnil na »eno izmed najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine,« na »poboj na tisoče naših sodržavljanov, ki so jih milice maršala Tita vrgle v fojbe, in na eksodus stotisočev Italijanov, ki so morali zapustiti svojo zemljo in imetje«. Ob tem so projicirali tudi arhivske materiale, fotografije. Jasno, Amadeus, ki je en passant prebral zgodbo o italijanski deklici, ki mora po vojni zapustiti dom, ni povedal, kaj se je dogajalo pred tem, kaj so Italijani – italijanski fašisti, če hočete – desetletja počeli Slovencem in s čim so se fašisti tako zamerili »milicam maršala Tita«. To »namerno prikrivanje fašističnih zločinov na obmejnem območju in vojaške okupacije nekdanje Jugoslavije s strani Italije« – to »zaskrbljujoče potvarjanje zgodovine« – je razjezilo Gibanje Svoboda, da je od zunanje ministrice Tanje Fajon terjalo »odločen odziv«.

  • Monika Weiss

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Bistveno višje plače za isto delo

    Službe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej bivši slabi banki, v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in na republiškem stanovanjskem skladu so načeloma vse državne službe. A plače v državnih družbah in v skladih se precej razlikujejo. Da to lahko pomembno vpliva na izpeljavo ključnih državnih projektov, kaže sedanji primer stanovanjske politike: namesto da bi na ravni države končno dobili enotno ekipo, ki bi v okviru republiškega stanovanjskega sklada (iz)peljala projekt gradnje javnih najemnih stanovanj, je del bivših zaposlenih iz slabe banke nedavno pristal na SDH, kjer bodo urejali zemljišča za javna stanovanja za bistveno boljšo plačo, kot bi jo dobili na stanovanjskem skladu.

  • Monika Weiss

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Politika

    Državne milijarde za(radi) energetike

    Energetska draginja je že drugi veliki udarec za javno blagajno v zadnjih treh letih, po epidemiji. Zgovoren je recimo podatek fiskalnega sveta, da je lanski primanjkljaj državnega proračuna znašal skoraj 1,4 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka odhodkov zaradi covid-19, ki so bili 892 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje, ki so zgolj iz proračuna odnesli 470 milijonov evrov, pa bi bil primanjkljaj »le« 27 milijonov evrov.