MLADINA Trgovina
  • Ubiti ptico oponašalko

    Tole frazo poznate: v Sloveniji II. svetovne vojne še vedno ni konec! Obenem slišimo: kakšna norost! Mar ni čas, da se spravimo? II. svetovna vojna se je začela leta 1941 – in še vedno traja! Kaj se gremo! Drugod se je končala leta 1945, pri nas pa je še zdaj ni konec! Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo

    Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade. Več

  • Borut Mekina

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Direktorjevo izživljanje

    Maksimiljan Pele, glavni izvršni direktor podjetja Adria Airways tehnika, je letos junija sklical sestanek delavskega kolektiva. Odkar je novembra 2015 Slovenski državni holding (SDH) to podjetje, specializirano za servisiranje letal, s 55-letno tradicijo prodal poljskemu holdingu Linetech, so se začeli kopičiti problemi. Pele je kmalu po privatizaciji odpovedal podjetniško kolektivno pogodbo. Uvedel je nov drakonski hišni red, na podlagi katerega delavce kaznuje tudi za najbolj absurdne »kršitve«. Zadnji zbor delavskega kolektiva je bil tako namenjen discipliniranju zaposlenih, ne pa dialogu z njimi. Več

  • Jure Trampuš

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Kult spočetja

    Jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta leta 1974, od tega je že več kot 40 let (!), je v 191. členu določila, da je »pravica človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.« Jugoslavija je takrat postala ena od prvih držav, ki so v ustavo zapisale pravico do svobodnega odločanja. Nekaj let kasneje, 26. aprila 1977, je v Sloveniji začel veljati zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, v njem pa so bile podrobno predstavljene različne politike, s katerimi naj bi se uravnavalo rojstvo – vse od kontracepcije, prekinitve nosečnosti pa do zdravljenja neplodnosti. Več

  • Vasja Jager

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    »Slovenskost« na izpitu

    Podmladek zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke (SLS) se zavzema za spremembo zakonodaje in zaostritev pogojev za vstop in bivanje prosilcev za azil. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik glavnega odbora Nove generacije (NG SLS) Alexander Crowther, bi morali kandidati za azil v letu po prihodu dokazati, da zadovoljivo obvladajo slovenščino in poznajo slovensko zgodovino. »V primeru, da ne izpolnijo te obveznosti, bi sledila repatriacija v državo izvora ali v državo, ki je pripravljena te državljane vzeti.« Pri tem so opozorili na primera Avstrije in Norveške, ki sta sprejeli podobne ukrepe omejevanja pritoka beguncev. Pozabili so omeniti, da gre, v nasprotju s Slovenijo, za ciljni migrantski državi, ki sta doživeli neprimerno večji naval prosilcev za azil ... Več

  • Peter Petrovčič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Nekdanji  član

    V eni izmed nedavnih številk revije Reporter je bil objavljen intervju z Radom Pezdirjem, ekonomistom, ki se je v zadnjih letih lotil zgodovinarskega dela oziroma preučevanja polpretekle zgodovine, točneje skrivnosti Udbe. Več

  • Borut Mekina

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    V frankih

    Švica je imela več desetletij politiko nizkih obrestnih mer. Ko se je med letoma 2005 in 2008 globalizirano gospodarstvo tik pred krizo začelo pregrevati, je večina evropskih centralnih bank začela višati obrestne mere. Komercialne banke so tedaj predvsem v Vzhodni Evropi, kjer je bil konkurenčni boj za komitente najhujši in nadzor nad bankami najslabši, začele z reklamnimi akcijami ponujati posojila v švicarskih frankih. Ta so bila najbolj priljubljena na Madžarskem, kjer jih je bilo leta 2011 skupaj 35 odstotkov, na Poljskem, kjer jih je bilo 20 odstotkov, v Avstriji jih je bilo leta 2011 po oceni švicarske centralne banke 15 odstotkov, na Hrvaškem in v Srbiji 10 odstotkov, v Sloveniji, Grčiji in Romuniji pa okoli 5 odstotkov. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 8. 2017  |  Politika

    Janša obsojen

    Sodišče v Velenju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na odločitev, da v zadevi Mojca Pašek Šetinc proti Janezu Janši ne bo ponovno odločalo in s tem potrdilo sodbo, po kateri mora Janša tožnici izplačati 6000 evrov odškodnine, ker jo je (skupaj z še eno novinarko TV Slovenija Evgenijo Carl) označil za odsluženo prostitutko. Več

  • Ogenj in srd

    Prejšnji petek so se na množičnem shodu v Charlottesvillu (Virginija) zbrali rasisti, klanovci (s kapucami!), neonacisti, antisemiti in drugi »belski nacionalisti«, ki trdijo, da so izvolili Donalda Trumpa, zato zdaj od njega pričakujejo in terjajo, da izpolni predvolilne obljube in Ameriko naredi spet belsko – da jo torej resetira, povrne v izvorno stanje, prelevi v deželo, v kateri bo spet vladala belska nacija. Zbrali so se zato, da bi protestirali proti odstranitvi konfederativnega spomenika (kipa generala Roberta E. Leeja), simbola nekdanje belske prevlade, toda na drugi strani se je zbrala množica, ki je prišla protestirat proti tej rasistično-neonacistični paradi belskega »ponosa«. Množici sta se spopadli, razlog za razglasitev izrednih razmer pa je bil avto, s katerim je neki »belski nacionalist« na polno in smrtonosno zapeljal v antirasistično, antinacistično množico. Več

  • Marjan Horvat

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    S »prelomom« do samostojnosti

    Prvega oktobra letos se bodo Katalonci in Katalonke znova odpravili na volišča. Tokrat bodo morali, v primerjavi s podrednimi vprašanji o samostojnosti na referendumu v letu 2014, odgovoriti na eno, povsem nedvoumno referendumsko vprašanje: »Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?« Če bo večina odgovorila z »da«, bodo katalonske oblasti, vodi jih katalonski premier Carles Puigdemont, nemudoma, mimo Madrida, začele udejanjati postopke za osamosvojitev pokrajine. V ta namen so že pripravile začasno ustavo, znano kot zakon o prelomu (ley de ruptura), na podlagi katere bi v dveh mesecih ustavodajnega procesa ustanovile samostojno »parlamentarno republiko« Katalonijo. Več