• Uredništvo

    23. 1. 2018  |  Politika

    Dijana

    Iz rubrike Mladinamit >>  Več

  • IK, STA

    22. 1. 2018  |  Politika

    Tudi tretjina Janševih volivcev meni, da je kredit SDS sporen

    Po javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik in RTV Slovenija pripravlja Ninamedia, delo vlade kot uspešno ocenjuje 38,6 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 56,1 odstotka. Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ vprašanih (13,7 odstotka) obkrožilo stranko SD, ne vem tako tesno za petami pa ji sledi SDS z 11,9-odstotno podporo. Janševi stranki je padlo tudi zaupanje njenih volivk in volivcev, saj jih le 53 odstotkov meni, da posojilo, ki ga je SDS najela pri Dijani Đuđić, ni sporno, medtem ko tretjina volivcev SDS ocenjuje, da gre za sporen kredit.  Več

  • Peter Petrovčič

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    Prostitutke in buzeranti

    Ker je novinar Večera Uroš Esih pisal o posojilu, ki ga je SDS v nasprotju z zakonom najela pri fizični osebi Dijani Đuđić iz Prijedora v BiH, je bil deležen diskvalifikacij in žalitev. A nestrpni zapisi na družabnih omrežjih, ki prihajajo z bolj ali manj obskurnih profilov oziroma od posameznikov, ki jih uporabljajo, niso nič nenavadnega. Drugače je, če žaljive zapise objavljajo politiki, še posebej eden izmed najbolj dejavnih tviterašev med njimi, predsednik SDS Janez Janša. Več

  • Vasja Jager

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    Minimalna pamet

    Sedanji znesek minimalne plače je sramoten za slovensko družbo. Mesečna minimalna plača znaša 614 evrov neto, torej ne dosega niti praga revščine, ki je postavljen pri 616 evrih. Nič čudnega, da po izračunih statističnega urada kar 50 tisoč slovenskih delavcev in delavk živi v revščini. Četudi so zaposleni ali samozaposleni, kar naj bi bil temeljni pogoj za dostojno življenje. Toda ko se je ministrica za delo Anja Kopač Mrak odločila, da jim bo vendarle prisluhnila in vladi predlagala zvišanje minimalne plače za 24 evrov, so ji v največji vladni stranki obrnili hrbet. Več

  • Peter Petrovčič

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    Čas dela za Zobca

    »Namen pravosodnih policistov ob vhodu v sodno palačo ni zagotavljanje varnosti, ampak poniževati določene, v glavnem vse sodnike. Jih poniževati, delati razlike, sodnike narediti ponižne,« je pred dnevi dejal nekdanji ustavni, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec. Ponovno je, tokrat na nacionalni RTV, spregovoril o incidentu s pravosodnim policistom, ki se je zgodil pred časom pri vhodu v sodno palačo v Ljubljani, in spet predstavil svoje videnje tega dogodka. Več

  • Borut Mekina

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Nerezidenti BiH ali podobno. Jože bo rešil.«

    Ko je minuli teden odjeknila novica, da je stranka SDS z nerezidentko iz Bosne in Hercegovine, 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora, sklenila 450 tisoč evrov težko posojilno pogodbo, je bilo očitno, da ne gre za navadno posojilno pogodbo, ampak za enega od načinov prikrivanja izvora denarja. Kljub najboljšim namenom je ob tem težko skleniti kaj drugega. Očitna kršitev zakona o političnih strankah, ki tem prepoveduje pri fizičnih osebah najemati posojila, večja od desetkratnika povprečne mesečne plače v enem letu, je še najmanjša težava. Pomembnejše vprašanje je, ali so v SDS tako prali denar oziroma skrivali njegov izvor. In če so ga, kje je dejanski vir. Več

  • Ustavni sodnik kot »ddr. Jekyll in gospod Hyde«

    Ali ustavnemu sodišču upada ugled zaradi »nesprejemljivih ali sprejemljivih« (kot trdi Matevž Krivic) kritik ali pa so kritike posledica upada ugleda? Vsekakor drugo. Kot državljan seveda nisem zainteresiran za upad ugleda vrha pravosodja, saj to ogroža demokracijo. Vendar pa bo ugled ustavnega sodišča upravičeno še bolj padal, dokler bo »levo-desna nazorskost« kriterij za izbor sodnikov. »Nazorskost« – kot kažejo tudi sodbe – si neznosno podreja pravo. Civilna družba kritizira sodišče nad sodišči. To je dobro, saj o pravu kot postulatu demokracije in tega, kar je družbeni prav, ne (z) morejo razpravljati samo pravniki. Žal je v kritiki ustavnega sodišča presramežljivo celotno preostalo pravosodje, čeprav »nazorsko« ustavno sodišče zelo škodi celotni veji oblasti, saj mu, zaradi nazorskosti, ni ne zgled, ne opora, ne zaveznik. Matevž Krivic tu ni del civilne družbe, ampak je kot navijač »nazorskosti« kriv za upad ugleda ustavnega sodišča. Več

  • Vzgajanje boljših ljudi

    »Politika ne prenese vakuuma. Če ga mi ne napolnimo z upanjem, ga bo nekdo drug napolnil s strahom.«
    – Naomi Klein, No is not enough
    Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Levica ne zna uporabiti razsvetljenskih doktrin in idej v odzivanju na početje desnih populistov«

    Dunajski filozof Robert Pfaller (roj. 1962) je pred nekaj leti na spletu predstavil pobudo Adults for Adults (Odrasli za odrasle), v kateri je pozval državljane EU k uporu proti »pokroviteljskemu odnosu politike« do njihovega življenja in misli. V pobudi – v njenem znanstvenem odboru so tudi slovenski intelektualci (Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič), hrvaški filozof Srećko Horvat in nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis – Pfaller opozarja, da evropska politika, ker ne more regulirati uničujočega ravnanja transnacionalnega kapitala, regulira medčloveške odnose. Namen teh procesov je po Pfallerju odvzeti državljanom EU (z)možnost kritičnega mišljenja. »Politiki EU se do državljanov, ki so jih izvolili, obnašajo kot do otrok. Toda državljani tega ne potrebujejo. Zaslužijo si, da se z njimi ravna kot z odraslimi in odgovornimi ljudmi,« piše Pfaller. Po njegovem mnenju skušajo državljane EU »preoblikovati v prestrašene, žalostne, občutljive, šibke, poslušne in zavistne ljudi«. Ustvariti torej hočejo takšne ljudi, ki (u)strežejo zahtevam kapitala in njegovim političnim lakajem. Več

  • Doba curljanja

    Roberta McNamaro so imeli za genija. Najprej je bil direktor Forda, leta 1961 pa je postal ameriški obrambni minister in to potem ostal vse tja do leta 1968. »Med menedžiranjem obrambnega ministrstva in menedžiranjem Forda ali katoliške cerkve ni nobene razlike,« je rekel, zato je vojsko menedžiral kot korporacijo. Mahal je z grafi, statistikami in preglednicami. Ker se je imel za utelešenje ameriške racionalnosti in učinkovitosti, je izračunal, kaj morajo početi, da bo v Vietnamu na enega padlega Američana prišlo čim več padlih Vietnamcev. Prepričan je bil, da je mogoče vojno menedžirati z dobičkom. Tudi rasistično vojno. Vietnamska vojna je bila rasistična. Več