Grega Repovž

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas je, Levica

Zdaj ko so volitve v Levici mimo, je dejansko čas, da ta stranka nekatere družbene probleme v vladi postavi v ospredje. Gre za probleme, ki jih v drugih dveh koalicijskih strankah ne vidijo, ne razumejo, niti nočejo razumeti, ker jim sedanje stanje dejansko ustreza. Večini preprosto osebno ustreza. Ustreza jim, ker je velika večina ministrov in poslancev teh dveh strank – Svobode in Socialdemokratov – dovolj premožnih in imajo dovolj premoženja, katerega vrednost zaradi anomalij v Sloveniji raste. Bolj je anomalično, premožnejši so.

Od krize do krize

Krize, ki jih bo očitno v prihodnosti še več, so najpogostejši razlog za izgubo zaupanja v institucije, za vzpon populizma, močnih voditeljev in slabih rešitev, razlaga politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. »V krizah namreč ljudje izgubimo osnovni globlji občutek varnosti in stabilnosti ter damo prednost enostavnim ter na videz učinkovitim in kratkoročnim rešitvam. To pa je pogosto povezano z iskanjem močne figure rešitelja, koncentracijo in krepitvijo oblasti, ki vodi v slabitev institucij ravnotežij in zavor.« In ko se te rešitve izkažejo za slabe ali pristranske, je lahko že prepozno, saj so neodvisne institucije že podrejene oblasti in neodvisne presoje in korekcije ni več, opozarja. Tudi če oblast ukrepa učinkovito in smiselno, koncentracija na dolgi rok uničuje neodvisno presojo, kritiko, konkurenco in vodi v negativno selekcijo.

Andrej Gnezda / »Podnebje je bilo vedno podrejeno drugim interesom. Zdaj pa je čas, da se drugi interesi podredijo podnebju.«

Andrej Gnezda je znan dolgoletni okoljevarstvenik, član ekipe Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj. Marca letos je iz nevladniških vod prestopil v formalno politiko in prevzel vodenje novo ustanovljenega direktorata za podnebne politike, enega od štirih direktoratov znotraj (novega) ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki ga sicer vodi Bojan Kumer.

Levica obrača nov list

Pred desetimi leti, bil je 1. maj, je bila ustanovljena Iniciativa za demokratični socializem, predhodnica stranke Levica. Vstajniško gibanje, ki se je prelevilo v politično stranko in leto kasneje prvič prestopilo parlamentarni prag, je bilo prvo, ki se je po razpadu Jugoslavije v Sloveniji zavzelo za socializem kot alternativo obstoječi družbeno-ekonomski paradigmi, kapitalizmu. Skupini zavzetih mladih intelektualcev, v veliki meri še študentov, je uspelo oponirati obstoječim ideologijam politikov na oblasti, v javni prostor so začeli vnašati vsebine, ki so se zdele za tisti čas nepojmljive. A so danes, predvsem po zaslugi Levice, postale del političnega »mainstreama«.

Populizem delodajalcev

V trenutku, ko je vlada začela govoriti o dveh solidarnostnih sobotah in solidarnostnem prispevku, je bilo politične enotnosti, ki je bila še nekaj dni prej politična maksima, konec. Iz opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili, da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko rast in podjetniško svobodo. Prosto po Janezu Janši bi lahko dodali, da je bolje postrgati po proračunu kot pa uvajati dodatna finančna bremena. Proračun pa naj bi skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo nakazila nevladnim organizacijam. Prav tako bi lahko nekatere oprostili plačila nepotrebnega RTV-prispevka. Prisilni solidarnostni prispevek naj bi torej omejeval vse, tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vlada Roberta Goloba pa naj bi, tako poslanec SDS Zvonko Černač, iz denarnic ljudi pobrala »1,3 milijarde evrov«.

TV komentar / Devica, Igor E. Bergant?

Ta teden je Odmevom uspelo imeti močne goste, voditelj je bil Igor E. Bergant, ki se na goste dobro pripravi. V ponedeljek smo tako gledali dva: premiera Roberta Goloba ter novo koordinatorko Levice in ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor s premierom se je začel dobro, trda vprašanja so premieru dejansko naložila, da je razložil poteze vlade. Od obdavčitve bank do načina ocenjevanja škode. A kje se je Bergant najbolj razvnel? Pri ustavljenih pogajanjih o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Je to res največji problem mesec dni po uničujočih poplavah – da so zaradi ukrepov obstala pogajanja v sektorju, ki so se mu nazadnje plače zvišale aprila letos, predzadnjič pa novembra lani?

Permanentna kriza / Petdeset let groze

Ko se bodo v ponedeljek vsi spominjali 11. septembra 2001, bodo poudarjali, kako zelo je spremenil svet – vojna proti terorju, ki je sledila napadu na Svetovni trgovinski center (in Pentagon), je opustošila Irak, zažgala, destabilizirala in razdejala Bližnji vzhod, sprožila sirsko vojno, lansirala Islamsko državo in teror, povzročila velike selitve, masivne begunske tokove, vzpon populizma, vrnitev kulta osebnosti, radikalizacijo, trumpizacijo in fašizacijo Zahoda. Ja, preorala je svet.

Država protestniku odrekla odškodnino za protizakonito pridržanje

Maja 2020 je skupinica protestnikov pripravila miren protest pred ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je tedaj vodil Andrej Vizjak. Policija pa jih je pod pretvezo, da nočejo pokazati osebnih dokumentov, fizično odnesla, jih odpeljala na policijsko postajo in tam zadrževala več ur. Šlo je za protipravni odvzem prostosti in protipravni odvzem svobode gibanja, za katerega se je odločil represivni organ, o tem ne bi smelo biti niti najmanjšega dvoma.

RTV / Še precej dela

Nova štiričlanska uprava RTV Slovenija, ki je bila konstituirana prejšnji mesec, je prvič sedla za pogajalsko mizo s sindikati, katerih člani stavkajo že od maja lani. Nekaj zahtev zaposlenih je bilo sicer že izpolnjenih, navsezadnje se je zamenjalo vodstvo, nova uprava pa je preklicala 38 opozoril pred odpovedjo, izdanih stavkajočim, ker so lani poleti v studiu izrazili solidarnost s sodelavcema Vesno Pfeiffer in Sašo Krajncem, na katera se je spravilo tedanje vodstvo. Do naslednjega kroga pogajanj, ki sledi že prihodnji teden, naj bi pogajalska skupina uprave RTV Slovenija in pogajalska skupina stavkovnega odbora Koordinacije novinarskih sindikatov uskladili zadnjo različico stavkovnega sporazuma.

Donosno krmljenje divjih živali

Divje živali se v Sloveniji delijo na zavarovane in nezavarovane. Slednje so tako razširjene, populacije pa tako vitalne, da ne potrebujejo posebne zaščite in da jih je večinoma v naravnem okolju celo preveč. Zato se jim reče tudi lovne vrste. Populacije teh živali so tako velike, da zahtevajo konstanten odstrel, da ne bi povzročale škode v kmetijstvu in v naravnem okolju. A mala javna skrivnost je, da so te populacije živali tako velike zato, ker jih lovci intenzivno krmijo. Pa ne le nezavarovane, med krmljenimi je tudi zavarovani medved. Krmljenje je torej tisto, ki prispeva k »ohranjanju stabilnih populacij«, kot temu rečejo sami lovci.

Tereza Vuk / Pisateljica, ki piše in živi po svoje, zunaj tradicionalnih okvirjev in pravil

Pisateljica Tereza Vuk (1976), ki jo je v zadnjih letih zaradi njene izjemno samosvoje pisave in prav takšne življenjske zgodbe marsikdo označil za »enfant terrible« slovenske literarne scene, piše že od nekdaj. Sama pravi, da je izstopala že v osnovni šoli, da je pisala najboljše v razredu. A nato se je vedno nesrečno zaljubila in v zvezke objokana pisala predvsem med najstniki priljubljene citate, kot je »umri mlad, bodi lepo truplo«.

(Proti)korupcijska komisija

Ko je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala skupno izjavo predsednika Roberta Šumija in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika »o poslovanju z državo brez podkupovanja«, je bilo to najprej videti kot slaba šala. Ko pa je Pečečnik skupaj s Šumijem stopil pred kamere v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, ni bilo nič več smešno. Tudi če odmislimo Pečečnika samega, je neprimerno, da Komisija za preprečevanje korupcije sklepa etične dogovore s predstavniki gospodarstva oziroma z enim izmed interesnih združenj na tem področju. Gospodarstveniki, kapitalisti, če želite, so poleg nosilcev politične moči integralni, nujni del korupcije in s tem so ali pa bi vsaj morali biti tisti, na katere je protikorupcijska komisija najbolj pozorna.

Heni Erceg

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Komentar / Gospa eSeS

Hrvati smo imeniten narod, nihče ne more reči, da nismo. Imamo akademijo znanosti in Hrvaško matico, ki od 7. stoletja skrbi za čistost jezika in rase ter nasploh kot cerber varuje identiteto Hrvata vulgaris. Imamo tudi akademsko skupnost, katere pripadniki – z redkimi izjemami, ki se lotijo tega sizifovskega posla in ob vsaki priložnosti opozarjajo na resno nevarnost fašizacije družbe – molčijo kot ribe, ker so bodisi člani desničarske stranke na oblasti ali njeni simpatizerji.

Vlado Miheljak

8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Dva leva

Komentar / Na njihovi strani zgodovine

Prevelika sloga, pa čeprav samo na skupinskih fotografijah ali slavnostnih ritualih, nikoli ne obeta nič dobrega. Nekako splošno sprejeta floskula pravi, da znamo »Slovenci in Slovenke« stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Menda je najizrazitejši primer zgodovinska sloga v času osamosvojitvene ali odcepitvene – kakor vam je ljubše – vojne. Pač, ves proces priprave na odcepitev oziroma osamosvojitev naj bi bil zgodovinski primer potrebne nacionalne enotnosti. Večkrat sem že pisal, da je bila takratna enotnost preprosto zaigrana. Ne prej, ne kasneje in tudi takrat ni šlo za avtentično soglasje, ampak racionalni kompromis. Kar je fige akterjev za trenutek potisnilo globoko v žepe. Bil sem dovolj blizu, da to lahko rečem: nihče ni na začetku intenzivnih procesov konec osemdesetih let, niti v usodnih tednih, zaupal nikomur, nihče ni bil očaran nad »onimi drugimi«.

Ezoterična univerza

Ljubljanska univerza je, podobno kot mariborska, s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost – vsaka je v ta namen dobila približno 26 milijonov evrov – oblikovala pilotne projekte, s katerimi želi prispevati »tudi k reševanju družbenih in gospodarskih izzivov, povezanih z zeleno ter digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva«. Precej prahu je pri tem dvignil novi predmet Celostno razmišljanje in delovanje, ki ga nameravajo izvajati na Naravoslovnotehniški fakulteti.