Grega Repovž

20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Uvodnik

Uvodnik / Spet

Ena od težav politikov, ki v politiko zaidejo po spletu okoliščin, je, da dejansko o politiki in njeni kompleksnosti, o tem torišču interesov, ne vedo veliko. A s tem ni težav, če se tega zavedajo. Modri se zato obkrožijo z res močnimi svetovalci. Ob Golobovem prevzemu funkcije smo na tem mestu zapisali, da niti on niti stranka kot taka tega nista storila in da ju bo to verjetno drago stalo. A pomembni sta tudi politična zgodovina in teorija.

Zmaga kapitala

Minuli teden bi morala vlada obravnavati novelo zakona o delovnih razmerjih, včasih imenovano tudi mala delavska ustava. V njej so namreč zapisane vse pravice šibkejšega dela v razmerju delavec–delodajalec, to je zaposlenih. Po letu dni pogajanj in usklajevanj med sindikati, delodajalci ter ministrstvom za javno upravo, ministrstvom za finance ter ministrstvom za delo je želel minister za delo Luka Mesec zakonski osnutek končno poslati na vlado. A mu je predsednik vlade Robert Golob pokazal rdeči karton. Na sestanku, kjer bi se koalicija morala dogovoriti o zadevah, ki jih bo vlada obravnavala na naslednji vladni seji, se je premier postavil na delodajalsko stran, ki si je ves čas prizadevala, da do zakonskih sprememb ne bi prišlo, pri čemer je pravila socialnega dialoga tudi zlorabljala. »Predsednik vlade je pokleknil in se v celoti postavil na stran delodajalcev in kapitala,« je dan za tem javno dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Dodal je, da je ob tem s prstom pokazal sindikatom, kako je treba ravnati, če želiš biti uspešen pri pogajanjih s to vlado, oziroma »ne trudite se z dialogom, če vidite, da pri meni zaleže samo izsiljevanje«.

Dr. Špelca Mežnar / »Odločitve ustavnega sodišča o razmerju med javnim in zasebnim utegnejo povzročiti razgradnjo javno financiranih socialnih sistemov«

Špelca Mežnar je bila, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, med mlajšimi; imenovana je bila nekaj mesecev za tem, ko je izpolnila zahtevani pogoj, dopolnjeno starost 40 let. Danes, sedem let kasneje, sodi med najbolj izkušene sodnike oziroma sodnice in bo tudi naslednja sodnica sedanje sestave, ki bo zapustila ustavno sodišče. Za Mladino je spregovorila o pomembnih ustavnih odločbah, od katerih jih je več napisala tudi sama, in o aktualni razpravi o pravici do splava, ki jo šteje med najpomembnejše pravice. Opozorila je tudi na skrb zbujajoč trend razgradnje javnih sistemov in s tem socialne države, ki ga poganja prav ustavno sodišče s svojimi odločbami.

»Hoteli ste pekel – dobili ga boste!«

Ko so hamasovci 7. oktobra vdrli v Izrael ter brutalno pobili približno tisoč Izraelcev, civilistov, žensk in otrok, so od vseh, ki sicer simpatizirajo s Palestinci, zahtevali, da to palestinsko nasilje obsodijo. Ali brezpogojno in nedvoumno – brez sklicevanja na Netanjahujeve skrajno desne norosti, nečloveške razmere v Gazi in izraelsko vztrajno koloniziranje Zahodnega brega – obsojate Hamasov pokol, se je glasilo vprašanje, za katero bi lahko rekli, da se je napisalo samo (in da je logično, samoumevno ipd.), če se ne bi pojavilo vsakič, ko se udarijo Palestinci in Izrael. Vprašanje je vedno isto: ali brezpogojno obsojate Hamas? Ali brezpogojno obsojate Palestince? In od tega, ki mu postavljajo to vprašanje, vedno terjajo, da odmisli Netanjahujeve skrajno desne norosti, nečloveške razmere v Gazi in izraelsko vztrajno koloniziranje Zahodnega brega. Jasno, vprašanje, ali obsojate Izrael, ne obstaja. Kot da nasilje, ki ga v Gazi in na Zahodnem bregu izvaja Izrael, ni nasilje, temveč le abstrakcija.

Idealni svet po željah kapitala

– Iz delovnega časa se izključi odmor. Iz delovnega časa se izključijo tudi priprave na delo.

Šarčeva resničnostna bizarka

Če se od 4. avgusta vlada in vsa ministrstva prioritetno ukvarjajo z zgodovinskimi poplavami in zlasti s tem, kje najti in komu vzeti denar za sanacijo škode – strošek je ocenjen na rekordnih 9,9 milijarde evrov –, se na obrambnem ministrstvu vzporedno precej ukvarjajo z resničnostnim šovom. Zdaj je že znano: ministrstvo Marjana Šarca je konec avgusta naročilo izdelavo dokumentarne promocijske serije o slovenski vojski Vojak v akciji, za katero je pripravljeno odšteti kar dva milijona evrov. Ne le da gre za ekscesno porabo denarja v času, ko vlada napoveduje realno znižanje socialnih transferjev – odpira se še vrsta drugih vprašanj, zlasti o transparentnosti in namenu samega razpisa, vlogi ministra Marjana Šarca in njegovega kontroverznega državnega sekretarja Damirja Črnčeca.

Kaj nam sporoča prva javna molitev rožnega venca v Ljubljani?

Potem ko je minuli petek v Ljubljani potekala prva javna molitev rožnega venca, ki so jo pripravili pri Katoliški mladini in je minila v mrmranju molitev in priprošenj, mirno in z nepotrebno prepovedjo komuniciranja z mediji, bi morda morali postaviti piko. Toda molitev v javnosti, gotovo bo še kakšna, ni le uresničevanje verske svobode, je tudi to, a je hkrati predvsem politični akt. In ta razodeva več, ne gre zgolj za javni prikaz vernosti.

Terorizem v Sloveniji?

Podobno kot drugod po Evropi naj bi bil včeraj, 19. oktobra (tako je bilo napovedano), tudi v slovenski prestolnici potekal shod v podporo Palestini. Še pred tem sta se na platformi X, prej znani kot Twitter, oglasila prvak stranke SDS Janez Janša in bivši notranji minister Aleš Hojs.

Kako misliti prihodnost?

Naj začnem z osebno izkušnjo. Prihajam iz učiteljske družine, oče, profesor fizike, ki je na vsej pedagoški poti doživljal šolske reforme, med njimi tudi uvedbo usmerjenega izobraževanja, se ob besedi reforma vedno kislo nasmiha. »Odkar sem začel poučevati, se je šola reformirala,« rad pravi. To je logično, tako kot se spreminja družba, kot se spreminjajo ljudje in okolje, se vseskozi spreminja tudi šola. Šola – nekoč prvi ideološki aparat države, danes pa že dolgo ne več – se torej spreminja skupaj z družbo. Vsaj tako naj bi bilo.

Šovinizem in predsednica

Trinajstega oktobra se je predsednica republike Nataša Pirc Musar udeležila zaključne slovesnosti 26. mednarodne konference Informacijska družba na Institutu Jožef Stefan in na njej imela slavnostni govor. Glavni organizator konference, ki »omogoča raziskovalcem, da predstavijo svoje najnovejše raziskave in odkritja z različnih področij informacijske družbe«, je Odsek za inteligentne sisteme na tem inštitutu, katerega vodja je že leta Matjaž Gams, ki je javnost večkrat razburil s spornimi izjavami in mnenji.

Barbara rov za obiskovalce

Občina Laško je septembra objavila javno naročilo Ureditev Barbara rova (Huda Jama) za namen turističnih ogledov. Za skoraj 250 tisoč evrov vredno ureditev je podpisala pogodbo z edinim ponudnikom, podjetjem SIIPS AD v lasti rudarskega inženirja Gorazda Hafnerja, poznavalca razmer v tem rudniku. Njegovo ime se je zadnja leta pojavljalo ob imenu Mehmedalije Alića iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je v letih 2008/09 odkril množično grobišče.

Bo nekdanji minister Janševe vlade res postal novi minister Golobove?

Boštjan Koritnik, diplomirani pravnik, nekoč novinar v gospodarski redakciji Dela pa urednik Pravne prakse, tajnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, podjetnik, ki se je ukvarjal s tehnologijo veriženja blokov, je najbolj znan kot nekdanji minister za javno upravo v času Janševe vlade. Ministroval je v kvoti ministrov stranke SMC, med mandatom pa naj bi bil korektno opravljal dela in naloge, ki pritičejo temu ministrstvu. Še posebej ponosen je na uvedbo e-osebne izkaznice.

Vlado Miheljak

20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Dva leva

Komentar / Gaza – zadnji odcep za pekel

Torej, da ne bo spet nesporazuma. Med citati zgoraj je ena od duhovitih domislic iz zakladnice judovskih šal, ki so najbolj neprizanesljive prav na račun Judov. To kaže na tradicijo avtorefleksije v judovski kulturi, ki je sodobna izraelska politična stvarnost praktično že dolgo ne pozna več, ne prizna in ne dopusti. Ampak, O. K. Poboj, ki ga je uprizoril Hamas, je zavržno dejanje onkraj dileme in relativizacije. Vendar se tu težava ne konča, ampak šele začne. Noben, res prav noben moralni ali mednarodnopravni argument ne vzdrži, ko se država počez znaša nad prebivalstvom zaradi terorizma neke fatalistične skupine znotraj enklave. Tudi povračilni ukrepi v neselektivni obliki so terorizem. Državni terorizem. In jemanje talcev je vsekakor zavržno. A tudi Izrael nenehno jemlje talce; jih kaznuje. Kaj pa je drugega napoved izraelskega ministra za energetiko Izraela Kaca v uradni izjavi za javnost o onemogočanju dostave humanitarne pomoči, vode, elektrike, hrane? In za zdaj ta ministrova zločinska napoved drži.

Skoraj zadosten

Načrti za novi Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil zgrajen že do konca leta 2025 in je največji projekt v prestolnici, so se znašli pod kritičnim drobnogledom strokovnjakov, ki opozarjajo, da bo zaradi nepovezanosti z mestnim prometom potniški center težko polno zaživel in omilil problem gneče na cestah. To pa ni le problem glavnega mesta, temveč celotne Slovenije in njene dolgoročne strategije javnega prometa.

Somrak volkov

Zadnja leta je nastalo kar nekaj dokumentarnih filmov in serij, ki slavijo véliko vrnitev volkov v številne evropske regije, od koder jih je nekoč odstranil človek. Volkovi so ena izmed redkih živalskih vrst, ki pozitivno vplivajo na celoten ekosistem, rastlinstvo in živalstvo, in ponovno vzpostavitev nekoliko bolj naravnih procesov v naravnem okolju. Da o tem ni več nikakršnega dvoma, kažejo raziskave o vplivu volkov na naravno okolje tri desetletja po ponovni naselitvi v najstarejšem narodnem parku Yellowstone v ZDA. A vsaj v Evropi je te pravljice zdaj očitno konec.

Žižkov nastop / Počakajte z aplavzom. Na koncu ne boste ploskali.

Počakajte z aplavzom. Na koncu ne boste ploskali. Ponosen sem, da sem tukaj, na knjižnem sejmu, saj so knjige, kot smo danes vedno znova slišali, potrebne bolj kot kadarkoli prej. Brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi. Brezpogojno obsojam Hamasov napad na Izraelce blizu meje z Gazo – brez kakršnihkoli če in ampak. Izraelu priznavam pravico, da se brani in prepreči grožnjo.

Kaj prinaša novi Center Rog?

Prihodnji teden, 26. oktobra, bo v Ljubljani potekalo odprtje novega Centra Rog. Gre za res velikopotezen projekt mesta, za veliko investicijo, težko okoli 27 milijonov evrov, ki nekdanjo usnjarno, nato tovarno legendarnih Rogovih koles, potem propadajočo stavbo, ki je postala skvot in socialni center za pomoč beguncem, spreminja v »vsem dostopno kreativno stičišče«, kot ga opisujejo na ljubljanski občini, ki bo s svojimi programi »preseglo običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo«. Vendar pa projekt že od samega začetka spremljajo številni očitki: da bo postal zgolj del mestne kulise, namenjene turistom in bogatim investitorjem, prostor, kjer bodo lahko uživali le izbrani; da je zrasel na ruševinah skupnosti, ki je v tamkajšnjih prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Za čas odprtja je zato že napovedana protestna akcija, na kateri naj bi udeleženci, vsi, ki imajo »dovolj te arogantne, elitistične in nasilne mestne politike«, okoli novega centra sklenili živi obroč.

TV komentar / Migrantska kriza medije ponovno postavlja pred zahtevne etične dileme

Že nekaj dni po vseh družbenih omrežjih odmevajo navedbe, da naj bi bilo v podhodu ljubljanske železniške postaje prišlo do posilstva, ki naj bi ga bili zagrešili prosilci za azil. Policija ostaja skopa z uradnimi informacijami, ne našteva storilcev, ne opisuje dogodka, v skladu z zakonodajo in etičnimi pravili pa seveda ne omenja nacionalnosti ne storilcev ne oškodovancev. Oziroma če se kar držimo njenega uradnega odgovora: »Osumljenec kaznivega dejanja še ni znan. Policisti o dogodku intenzivno zbirajo obvestila in ugotavljajo vse okoliščine. Pri dejanju je bila lažje poškodovana oškodovana oseba kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.«

Poljska nazaj na Zahod

V nedeljo, 15. oktobra, so na Poljskem potekale parlamentarne volitve. Slavila je opozicija na čelu z bivšim predsednikom evropskega sveta in nekdanjim poljskim premierom Donaldom Tuskom. To nakazuje odmik Poljske od nacionalistične in avtoritarne politike stranke, ki je državi vladala zadnjih osem let, in vrnitev k vrednotam Evropske unije.

Parlament Miki Miške

Nenehne selitve evroposlancev med sedežema evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu kritiki posmehljivo imenujejo »potujoči cirkus«, ta naziv pa je v ponedeljek dobil še dodatno razsežnost. Vlak, na katerem je iz Bruslja v Strasbourg potovalo več sto evropskih poslancev (in drugih zaposlenih v evropskem parlamentu), je zavil v napačno smer in pomotoma prišel v pariški Disneyland. »Podoba evropskega parlamenta kot potujočega cirkusa postaja iz ure v uro resničnejša,« je na platformi X (nekdanjem Twitterju) zapisal Alberto Alemanno, ustanovitelj nevladne organizacije The Good Lobby.

Državni intervencionizem

Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje študijsko leto, ki jih je pripravilo visokošolsko ministrstvo. Pri tem je presenetilo, da so na ministrstvu že pripravili načrt, na katerih študijskih programih naj se vpis poveča, hkrati pa visokošolskim zavodom naložili, naj se lotijo preoblikovanja tistih študijskih programov, kjer je iz vpisa razvidno, da za študij ni zanimanja, ali pa se pojavlja sum, da se študentje vpisujejo zgolj z namenom pridobitve statusa študenta. K pripravi usmeritev ni bila povabljena nobena od univerz, ne ljubljanska ne mariborska ali Univerza na Primorskem.