Grega Repovž

27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Uvodnik

Uvodnik / Svet je zarota

Predsednik vlade Robert Golob se je v torek – po kvazikonsolidaciji stranke, ko se je nesorazmerno znesel nad poslanko Mojco Pašek Šetinc in strokovnim svetovalcem Robertom Pavšičem – z zgoraj navedenimi besedami odzval na vprašanje, ali bo morda odstopil. A žal se od zunaj zdi, da Janša ta film že gleda. In njegov režiser je sam Golob.

Resničnostni šov

Gotovo poznate roman Oscarja Wilda Slika Doriana Graya. Govori o sliki lepega mladeniča, ki se sčasoma spreminja, dokler iz portreta zalega fanta ne nastane okruten obraz, takšen pa postaja tudi upodobljenec.

Reševanje vojaka Šarca

»Država bo prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč tako, da bo določila odpravo posledic poplav za svojo prvo prioriteto.« S temi besedami je 31. avgusta v državnem zboru finančni minister Klemen Boštjančič napovedal racionalizacijo vseh vladnih projektov. Vse v imenu popoplavne obnove. A ne glede na to je isti dan obrambno ministrstvo pod vodstvom ministra Marjana Šarca in državnega sekretarja Damirja Črnčeca objavilo javno naročilo za resničnostni šov Vojak v akciji. Šlo je za evidentno vnaprej dogovorjen razpis za dva milijona evrov javnih sredstev, denar je dobila neznana družba brez referenc, največjo korist pa naj bi imela poleg izvajalca na koncu POP TV.

Koliko stanejo filmi?

Država namreč (so)financira tudi resne filmske produkcije prek Slovenskega filmskega centra (SFC) – a podatki razkrivajo, da so zneski, ki jih dobi posamezna profesionalna filmska produkcija, neprimerno nižji od zneska, ki ga je ministrstvo za obrambo namenilo resničnostnemu šovu, ki je že po svojih značilnostih in načinu produkcije neprimerno cenejši projekt.

Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«

Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.

Mafija na slovenskih avtocestah 

Nedavno se je na Mladino obrnil češki državljan, po poklicu profesor na eni od njihovih tehniških fakultet, z željo, da bi z nami delil »grozljivo izkušnjo«, ki jo je doživel na slovenski avtocesti. Prepričan je namreč, da slovenske avtoceste obvladujejo kriminalne združbe, ki izkoriščajo tujce v nesrečah, o čemer pa slovenska javnost ne ve veliko. Kaj se mu je zgodilo? Lani junija se je s svojim avtom znamke Ford Mondeo peljal v Ljubljano na poslovno srečanje. Ko je vstopil v Slovenijo, se je ustavil na počivališču in kmalu za tem so se začele težave z avtomobilom. Avto je ustavil na odstavnem pasu, in kot velevajo pravila, je poklical češko službo za asistenco, od tam pa so mu sporočili, da bodo kmalu poslali pomoč in vozilo odpeljali na pooblaščen Fordov servis. Njegovo vozilo sta zavarovala policija in Darsovo vozilo.

Klic k orožju

»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno,« je prejšnji teden ob zboru za Palestino pozval predsednik SDS Janez Janša. Njegova poteza je pričakovana. Deluje kot po učbeniku. Podobno politiko kot on vodi kopica skrajnih in malo manj skrajnih evropskih politikov, ki širijo strah pred begunci in priseljenci. Širjenje strahu, zbujanje nestrpnosti, zvračanje krivde na drugega ali drugačnega je v politiki pogosto učinkovito. Še najbolje je to dokazala nacistična Nemčija.

Šola v času »jaz vrednot«

Geslo, ki opredeljuje namembnost šole, je, da ta otroke in mlade pripravlja za življenje v prihodnosti. Seveda je v tem reku veliko nepredvidljivega, zlasti v sedanjem naglo se spreminjajočem svetu, za katerega je težko predvideti, kakšen bo čez 20 let. Pa poglejmo, za kaj je šola pripravljala učence v bližnji zgodovini, ki jo pomnim s svojimi 88 leti. V mojem šolanju pred drugo svetovno vojno je bilo pomembno, da so te v prvih razredih osnovne šole naučili branja, lepopisja, računanja, molitvic, deklice ročnega dela, glede vrlin pa pridnosti, ubogljivosti in ponižnosti. Potem sem se šolala v socializmu, v katerem me je šola vzgajala za domoljubnost, tovarištvo, solidarnost, kolektivizem v odsotnosti individualizma in tega, čemur danes pravimo subjektivizem. Potem je prišel kapitalizem in z njim neoliberalizem, v katerem je šola pripravljala otroke na tekmo za lastno uspešnost in napredovanje, za lastno promocijo, za asertivnost, vse to – kot se danes reče v kulinariki – na posteljici »jaz vrednot« in ob zanemarjanju interesov nebližnjih drugih in skupnosti. V zadnjem desetletju je postalo pomembno, da te šola pripravi na digitalni svet, danes na svet umetne inteligence. Šola je pač vpeta v družbeno dogajanje in deluje bolj ali manj skladno z njim in s prevladujočimi družbenimi interesi in tokovi.

TV komentar / Kako skrbna je z drobnimi popravki Rosvita Pesek, ko ga Janez Janša kaj polomi

Čeprav bi bilo logično, da bi se v ponedeljek, po dveh dneh premora, Odmevi začeli s poročilom in oceno stanja v Izraelu in Palestini ali pa z zaslišanjem Tatjane Bobnar v državnem zboru, se Rosvita Pesek ni mogla upreti temi, ki mori in moti sanje vsem novinarjem, ki so notranjo politiko pokrivali že v devetdesetih letih: posvetu političnih strank o volilnem sistemu. Volilni sistem je namreč ideološka srčika SDS, to je vojna, ki jo je SDS bojevala celotna devetdeseta in na koncu dobila leta 2000 trdo klofuto celotnega političnega prostora, ko so vse stranke povedale Janši in kompanjonom: Ne, nočemo večinskega volilnega sistema, nočemo, da boš nekoč imel sam 60 poslancev in lahko delal, kar boš hotel. Seveda to, da si še vedno nihče razen SDS ne želi večinskega volilnega sistema, ni nobena novica niti danes. O volilnem sistemu vznikne razprava vsak mandat parlamenta, pride do javne razprave, to pa je tudi vse. S tem ni seveda nič narobe, brez dvoma pa to ni prva novica za oddajo formata Odmevi. A Rosvita je pač malce nostalgična, pa se ne more upreti tej svoji državniški temi, v kateri se počuti tako suverena.

Predlagamo vladi

V Slovenijo je letos vstopilo 45 tisoč tujcev, beguncev, migrantov. Bolje rečeno, Slovenijo so prečkali, saj jo povečini vsi zapustijo v nekaj tednih. Letos je bil migracijski pritisk večji kot navadno, se pa ta iz leta v leto povečuje ali zmanjšuje odvisno od zunanjih okoliščin, na katere naša država ne more vplivati. A za te ljudi lahko tudi v obdobjih, ko jih je več, dostojno poskrbi – vsaj tako, kot je za ukrajinske begunce. To, kar danes počne vlada, je ravno nasprotno: vedno znova predvideva kopičenje ljudi v ljubljanskem azilnem domu in s tem ustvarja napetosti med tujci samimi ter med njimi in prebivalstvom. In če ljudje nimajo več občutka varnosti, je le še korak do samoorganiziranja, vaških straž, kot smo jih nedavno opazovali v Ivančni Gorici, ali celo vigilantskih akcij ter nasilja nad tujci.

Upor prekletih

Palestinci ponavljajo, da so okupirani in da izraelska okupacija traja že 75 let. Kar pomeni dvoje. Prvič, da so že 75 let v »liku« okupiranca. In drugič, da na svojo sedanjost, preteklost in prihodnost – na vse, kar se dogaja in se je dogajalo v Gazi in na Zahodnem bregu – gledajo skozi specifične oči okupiranca, koloniziranca.

Sprememba volilnega sistema

Prva točka koalicijskega sporazuma med Svobodo, SD in Levico je »demokratizacija volilnega sistema«, in sicer ohranitev proporcionalnega sistema, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. S tem namenom je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekal posvet stroke, civilne družbe, splošne javnosti in politike, ki se ga je udeležil tudi premier dr. Robert Golob.

Slovenska različica bratomorne vojne

Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …

Nedopustno

Evropsko sodišče je pritožbo nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija dr. Petra Gregorčiča in drugih nekdanjih vodstvenih delavcev RTV iz kroga SDS zavrnilo kot nedopustno. O zadevi, pravijo evropski sodniki, ne bodo odločali, ker ni na prvi pogled vidnih kršitev človekovih pravic, sploh pa ne, dokler primer ne bo zaključen pred domačimi sodišči in ustavnim sodiščem. To vsebinsko o ustavnosti zdaj veljavnega zakona o RTV še ni odločilo in nič ne kaže, da bo kmalu. Zaradi izločitve kar dveh sodnikov jih v zadevi odloča le še sedem in možnosti za potrebnih pet glasov za veljavno vsebinsko odločitev se zdijo zelo pičle.

Vlado Miheljak

27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Dva leva

Komentar / Razorožimo jih!

Najslabše so tiste dileme in alternative, v katerih so vse (realne) možnosti slabše. Predstavljajte si Američane. Kljub temu da niso pozabili, kaj je predstavljal in kako je deloval prostak Trump, bodo demokrati ponovno nominirali Bidna. Nič namreč ne kaže, da se bodo opogumili in rekli – čeprav se tega vsi zavedajo –, da je Biden obupen. A če bodo ob verjetni kandidaturi volivci upoštevali njegovo res bizarno delovanje, bodo Američani vseeno ponovno dobili Trumpa. O. K. Slovenija ni Amerika. K sreči ali na žalost, kakor vam je ljubše. Dilema je zelo podobna. Če se bo kritična javnost spomnila, kako je v vseh treh, zlasti pa zadnjem mandatu deloval Janša, bodo neizogibno morali voliti Antijanšo. Kdorkoli že to bo. A če bodo vztrajali pri Golobu, za katerega se po malem že vsi zavedajo, da je popoln blefer, da je zavozil vse, kar se je zavoziti dalo, bodo trasirali pot Janši ... Dilema je res obupna. Tudi nisem prepričan, da je ponovno iskanje novega obraza dobra ideja, ki bi lahko še enkrat delovala. Vztrajanje pri Golobu in celotni sedanji koaliciji pa je še slabša. Si predstavljate ponovljeno sedanjo zgodbo, kjer bi cirkuško manežo z brezzobimi zvermi še naprej vodil Golob, Tanja Fajon pa bi ostala zunanja ministrica? Katastrofa navznoter in sramota navzven! Ampak, kot rečeno, vsaj za zdaj pozitivne alternative ni na vidiku.

Popoplavno betoniranje

Z območij Zgornje Savinjske doline, prizadetih v avgustovskih poplavah, zadnje tedne prihajajo opozorila, da se intervencijska popoplavna sanacija ne izvaja ustrezno, sporna je zlasti obnova cest. Ceste, predvsem na območju občin Ljubno, Luče in Solčava, na številnih mestih utrjujejo z velikanskimi kamnitobetonskimi zložbami na brežinah rek, ki pa bodo vodotoke pohitrile in dolvodno povečale poplavno ogroženost.

Bomo v Sloveniji res opustili gotovinsko poslovanje?

Po zgledu Slovaške, ki je pravico do rabe gotovine že vpisala v ustavo, podobno pa predlaga tudi avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer, bi to želeli storiti tudi podporniki združenja Povezani smo, zato so na začetku prejšnjega meseca začeli zbirati podpise za spremembo ustave. Menijo, da vse hitreje drvimo v brezgotovinsko družbo, v »digitalno suženjstvo«, kot zapišejo, v katerem bodo »centralne banke oziroma oblast, vlade držav v vsakem trenutku imele nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni«. So bojazni upravičene?

Elite, jedro naroda

Pred dvema tednoma je v Ljubljani vrata odprl luksuzni kompleks Schellenburg. V »najbolj vrhunskem stanovanjskem projektu v Sloveniji«, kot ga opisuje snovalec in investitor projekta Jože Anderlič, stanovanja dosegajo ceno do 10 tisoč evrov za kvadratni meter. Jasno, Anderlič ne gradi »stanovanj za tiste z minimalno plačo«, kot je dejal v intervjuju za spletni portal Siol. Gradi jih za uspešne poslovneže, za premožnejše kupce – za elito. Brez elite namreč »ni naroda«, pravi, »elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«

Kaj lahko gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu Sloveniji prinese na dolgi rok?

Frankfurtski knjižni sejem je v nedeljo zvečer zaprl vrata in s tem se je izteklo tudi častno gostovanje Slovenije na tej prireditvi, ki velja za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. Potem ko so bile priprave na slovensko gostovanje še pred letom dni tako zelo zavožene, da so se organizatorji sejma poigravali z mislijo, da bi bilo predstavitev naše države najbolje odpovedati, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos ob izteku letošnjega sejma ni skrival navdušenja nad tem, kako se je razpletlo. »Seveda so bile zapletene tako priprave kot tudi izvedba, za obe strani je bila situacija zahtevna, toda rezultat je bil izvrsten,« je povedal v intervjuju za časnik Delo.

Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«

Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.

N'toko

27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Žive meje

Komentar / Kje je dno?

Naj vojne v okolici delujejo še tako oddaljeno in še tako nepovezano z našim okoljem, imajo vedno vpliv tudi na notranjo politiko naše države. Z ruskim vdorom v Ukrajino se je na primer začelo prestrukturiranje celotnega evropskega energetskega sistema. Zneski na položnicah in v trgovinah so zrasli, ponudniki pa za navijanje marž niso potrebovali drugega izgovora kot: »Saj veste, Ukrajina …« Seveda je ta vojna poskrbela tudi za takojšnje povečanje obrambnih izdatkov, kakršno v mirnih časih ne bi bilo mogoče, številne druge reforme pa so zastale. Vojna se ni zgodila v političnem in gospodarskem vakuumu, povsod po Evropi je pomagala pospešiti procese, ki so že tako ali tako potekali. In dokler ti procesi koristijo interesom vladajočih razredov, se tudi vojne nikomur ne mudi končati.