Sodnik podjetnik

Razkritje, da je imel ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič v času službovanja na ustavnem sodišču dobrih šest let hkrati tudi status samostojnega podjetnika, gotovo za mnoge pristojne predstavlja veliko zagato. Jaklič je s svojim ravnanjem spravil v zadrego vse od predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki ustavne sodnike predlaga, do državnega zbora, ki ustavne sodnike imenuje, pa tudi kup nadzornih organov na čelu s komisijo za preprečevanje korupcije in finančno upravo. Iz nastale zagate sta namreč na voljo le dve poti, ki sta diametralno različni, v obeh primerih pa bo odločitev precedenčna. Vsaka od njiju s seboj nosi tudi nezanemarljive posledice za sistem in za zelo veliko posameznikov. Zakaj je ta primer tako pomemben, hkrati pa tako sporen?

Grega Repovž

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Uvodnik / Ženska

V deželi zavisti in nenehnega godrnjanja ter zasmehovanja je kar težko napisati navdušeno besedilo – ker se to pač zdi tako čudno v tem okolju. A tokrat se ne bomo dali ustaviti, ker je zadeva, ki se je začela prav ta teden in je plod slovenske pameti – da, namenoma uporabljamo to običajno na ekonomijo in podjetništvo vezano terminologijo, ker pamet in inventivnost nista samo naravoslovju in tehničnim dosežkom namenjeni besedi –, preprosto preveč dobra in domišljena. Ta pobuda ni vezana le na Slovenijo, v naslednjih tednih se lahko spremeni v eno od glavnih tem prihajajočih evropskih volitev. In gre za čisto ideologijo (v pozitivnem smislu te besede), za človekove pravice, za to, kar si predstavljamo kot Evropo in kot Slovenijo. O čem torej govorimo? Seveda o kampanji Inštituta 8. marec »Moj glas, moja izbira«, kampanji za uveljavitev dejanske pravice do splava za vse ženske v Evropi. No, dejansko gre za ubranitev te pravice, ne samo za poskus razširitve.

Igre z denarjem

Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena najpomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je namreč po zakonu edini nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vendar pa novi podatki razkrivajo, da je Nepremičninski sklad PIZ nalagal denar tudi v druge tvegane naložbe. Tako je denar marca letos vložil tudi v dolžniške papirje družbe T-2, za katero pa zdaj Slovenski državni holding zahteva stečaj. Kaj in kdo je Nepremičninski sklad PIZ ter zlasti, kam vlaga denar?

Krvosesih stenic kar mrgoli

Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...

Kar 78,2 odstotka Slovencev podpira idejo, da bi se morala vojna v Ukrajini končati takoj

Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.

»Živimo v času nenehnih travm in sploh ni dovolj časa, da bi vse skupaj predelali in dejansko poskušali razumeti«

V zgodovini so se zgodili trije veliki epistemološki rezi, znanstvene revolucije, ki so dodobra zamajale človekovo samoljubje, njegovo prepričanje o lastni večvrednosti. Prvi tak udarec je bilo odkritje Nikolaja Kopernika, da Zemlja ni središče vesolja, drugi Charlesa Darwina, da imajo človek in živali skupen izvor, in tretji – zasluge zanj si je pripisal kar avtor sam – Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, klinične metode in psihološke teorije, ki je človeku dala vedeti, da pravzaprav ni gospodar v lastni hiši, pač pa da je še kako odvisen od tega, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. A kaj nam psihoanaliza lahko pove o sodobnem človeku danes? O človeku, ki je vpet v hitro spreminjajoč se, striktno individualiziran svet, ki ga prevevajo vojne, nenehne travme, ko mu ves čas grozi okoljska katastrofa? O tem smo se pogovarjali z dr. Alejandrom Cerda-Ruedo, psihoanalitikom in profesorjem na podiplomskem študiju komunikologije mehiške univerze Universidad Iberoamericana, ki se v svojem raziskovanju osredotoča predvsem na odnos med ideologijo, politiko in psihoanalizo, tesno pa je povezan tudi z ljubljansko psihoanalitsko šolo.

Absolutno nezdružljivo

Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

Novogradnja v Gabrju in neprofitna najemnina v službenem stanovanju

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je z ženo solastnik dveh parcel v Gabrju v katastrski občini Šujica, kjer gradita stanovanjski objekt. Kot je pred tednom razkril Reporter in je vidno iz zemljiško-knjižnega izpiska, je na parcelah s skupno površino 2709 kvadratnih metrov vpisana hipoteka Unicredit banke, in sicer za kredit v višini 250 tisoč evrov z letno fiksno obrestno mero 2,60 odstotka. Hipoteka je bila vpisana 19. oktobra 2022 in zapade 31. maja 2048. Sklepati torej gre, da je kredit najet za 25 let in pol, kar pomeni, da bosta Jakliča zanj vsak mesec do maja 2048 plačevala od 1100 do 1150 evrov mesečne anuitete.

Zlata doba samostojnega podjetništva 

Če se bo zgodba o ustavnem sodniku – samostojnem podjetniku zaključila le z nekaj zapisi v medijih in bo Klemen Jaklič po redni poti zaključil mandat na ustavnem sodišču, potem se obeta dokončen razcvet dvoživkarstva, saj bodo poleg javnih oziroma državnih uslužbencev popoldne lahko končno postrani nekaj zaslužili tudi javni funkcionarji.

TV komentar / Reševanje Valentina Hajdinjaka in Nove Slovenije

Začelo se je dobro in dinamično. Rosvita Pesek nam je v torkovih Odmevih že v prvih dvajsetih sekundah razložila, da se je končno začela policijska preiskava domnevno dogovorjenih poslov med Darsom in ponudniki storitev, ki je pred pol leta odnesla z mesta predsednika uprave Darsa, nekdanjega profesionalnega politika, nekdanjega tiskovnega predstavnika Janeza Janše in nekdanjega podpredsednika Nove Slovenije Valentina Hajdinjaka, Slovenija pa je pred pol leta z odprtimi usti na POP TV gledala finančnega optimizatorja (tako se je sam opisal) in jetniškega kolega Janeza Janše na Dobu Roka Snežiča, kako prejema pet tisoč evrov od zakritega podkupovalca, šlo pa naj bi za domnevno posredovanje pri upravi Darsa. No, skupaj naj bi šlo za 90.000 evrov podkupnine, Rok Snežič pa je potem razlagal, da ni šlo za slovenski Dars, ampak za britansko istoimensko družbo Dars, ni šlo za podkupnino, ampak promocijsko dejavnost. Dars je sicer tudi sejem robotike v francoskem Montbéliardu, navajamo le zato, če morda še komu z bankovci v rokah pride prav.

N'toko

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Informacijska revščina

Naredimo miselno vajo. Predstavljajte si državo, v kateri ni mogoče prebrati nobene novice o aretaciji in smrti Navalnega. Predstavljajte si, da vsi mediji pišejo o ruskih volitvah kot o velikem prazniku demokracije, članki pa imajo vsi podnaslove »desetine milijonov Rusov se je podalo na volišča in podprlo uspešno delovanje dosedanjega režima«. Na vse pretege skušate najti omembo opozicije ali vsaj protestov, a v peščici člankov odkrijete zgolj cinično opombo, da so druge stranke »izgubljene in nemočne«. Kaj bi si mislili o vsem tem? Verjetno bi rekli, da v demokratičnem svetu ne more priti do takšne situacije. Vsi novinarji in uredniki v državi bi morali biti nesposobni – ali pa na plačilnih listah Putina … Edina druga možnost je, da gre za državo z močno omejeno medijsko svobodo, kjer so mediji podrejeni interesom domačih in tujih elit.

Vlado Miheljak

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Norčije slovenske diplomacije

Premierov svetovalec za zunanjo politiko Vojko Volk je že nekajkrat pokazal, da je tudi na najbolj krute in umazane stvari mogoče pogledati z vedre strani. Tako je v pogovoru pri Marcelu na TVS butnil, da bi bilo bolj primerno, če bi, namesto nesprejemljivega napada z droni in raketami na vojaške cilje, Iranci v povračilni akciji »vrnili na en drug konzulat« (!?). Lahko diplomat izreče še kaj bolj bizarnega? Lahko. Dejansko je vse, celo množično pobijanje palestinskih otrok mogoče omejiti na humor; razposajen črni humor. O. K., to poznamo. Denimo, Judje so tudi v času najhujšega gorja zbijali šale. Tudi in predvsem šale na svoj račun. Ta avtoironija jim je v najtežjih preizkušnjah pomagala živeti, če že ne preživeti. In ravno v aprilu, ko obeležujemo 81. obletnico upora in uničenje varšavskega geta, ki pa še zdaleč ni bil tako razrušen kot današnja Gaza, se zdi, da slovenski diplomati od Tanje Fajon prek Samuela Žbogarja do Vojka Volka prav tekmujejo med seboj, kdo nas bo bolj osramotil.

Nasilni populist / Še en izpad Pavla Ruparja

Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS, tržiški župan in zapornik, danes predsednik stranke Glas upokojencev in pobudnik tako imenovanih upokojenskih shodov, ima dolgo zgodovino nasilnih in sovražno nastrojenih izbruhov. Tako je denimo poslankama Majdi Širca in Majdi Potrata med obravnavo predloga zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti navrgel, da bi jima odredil »obvezni zakonski pregled mednožja«, da bi ugotovil, katerega spola sta.