Uvodnik / Kriv je minister Han
Anja Z. je stara 32 let. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ji ne gre slabo. Že tri leta je zaposlena v ugledni javni raziskovalni instituciji, službo pa ima za nedoločen čas, delo jo veseli, sodelavci so prijetni. V Ljubljani živi že od študentskih let, a seveda se ima še vedno za Mariborčanko. Živi v enoinpolsobnem stanovanju za Bežigradom pri Plečnikovem stadionu, prijetno in svetlo je. Tudi najemnina je čisto sprejemljiva – 580 evrov na mesec. Uradno sicer velja, da plačuje 180 evrov najemnine, saj v stanovanju uradno najema le sobico. V stanovanju živi že pet let. Pred desetimi dnevi se je oglasil njen najemodajalec in ji povedal, da mora 1. maja iz stanovanja.
Ne samo to: povedal ji je tudi, da se lahko v stanovanje vrne oktobra. Vmes bo lastnik stanovanje oddajal na Bookingu oziroma Airbnbju. Anji se je seveda sesul svet. Ima sicer privarčevanih 17.000 evrov, a ker cene stanovanj ves čas naraščajo, nima nobene možnosti, da bi si kupila stanovanje. Na javnih razpisih ji žal še ni uspelo priti med srečneže, ki so dobili najemniško stanovanje, to redko dobrino. A s tem se sploh ne ukvarja. Njen problem je, da lastnik njenega stanovanja ni edini, ki bo tudi letos poleti oddajal svoje stanovanje na spletnih platformah. In ker so danes stanovanja glavna oblika nalaganja denarja za premožne ljudi (ker je donos višji in varnejši kot pri delnicah ali čemerkoli drugem), je stanovanj na trgu še toliko manj. Anja Z. nima kam.
Enak problem ima tudi Maja L. Je 27-letna študentka, malce se ji je zavlekel magistrski študij, a vsak dan dela v enem izmed ljubljanskih lokalov in ima redne dohodke prek svojega s.p.-ja. Maja, prihaja sicer iz Gornje Radgone, bo do 1. aprila živela v stanovanju z dvema prijateljema – potem morajo ven. Tudi lastnik tega stanovanja se pripravlja na turistično sezono, a ker želi stanovanje še malo predelati, morajo Maja in prijatelji iz stanovanja že konec marca. Tudi Majo grabi obup, najemniških stanovanj ni, tista, ki so, so grozljivo draga. Petsto evrov znaša povprečna najemnina za sobo s stroški vred – za veliko slabšo sobo, kot jo je imela doslej.
Nič novega nismo napisali. Vse to smo v Mladini popisali že velikokrat. Da mora vlada nemudoma omejiti oddajanje stanovanj v turistične namene, saj gre za zlorabo stanovanj za pridobitne namene. To pišemo že od leta 2016. Stanovanja niso običajne naložbe: namenjena so bivanju ljudi, njihovo gradnjo država spodbuja in stimulira, ker tako rešuje temeljno vprašanje, pravico do bivanja. Seveda so tržno blago, a posebne narave. Na tem mestu smo lani septembra in potem še novembra zapisali: leto gre h koncu, dolžnost vlade je, da pred novo turistično sezono nekaj ukrene, ker je preveč ljudi v stiski. V nori stiski. Ker so v stiski mladi, mlade družine, tudi srednje mladi, predvsem pa tisti, ki imajo manj. Preprosto nujno je, da vlada ukrepa.
Vlada ni naredila ničesar. Ravna identično, kot so ravnale vlade pred njo. Le da cene še vedno rastejo, stanovanj in sob pa je na trgu danes še manj. Leta 2015 je bilo zgolj na platformi Airbnb oglaševanih 2569 nepremičnin, leta 2019 pa že 9723.
Trdimo, da vlada zavestno ni naredila ničesar. Ne govorimo o nepremičninskem davku, govorimo zgolj o regulaciji oddajanja nepremičnin turistom na kratki rok. Govorimo o ureditvi le delčka problema. Govorimo o regulaciji, ki je danes standard v premnogih mestih po Evropi, ki so tudi turistično privlačne destinacije. Ne samo to. Govorimo o zakonodaji, ki je že pripravljena. Ki jo imajo pripravljeno na ministrstvu za gospodarstvo še iz časa Zdravka Počivalška. O zakonodaji, ki ni sistemska, ampak ureja le droben košček poslovanja slovenskega gospodarstva, govorimo o dejavnosti, ki nima dodane vrednosti ne za družbo ne za javne finance, o dejavnosti, kjer sta davčna utaja in »optimizacija« pravili.
Pavšalno bi bilo reči, da je za to kriva vlada ali koalicija v celoti. Kriv je namreč odgovorni minister – socialdemokrat Matjaž Han. Da, to je tisti socialdemokrat, ki ves čas govori o interesu gospodarstva. Trdimo, da Han zavestno in načrtno ne naredi ničesar. Ne vemo, ali je sam tudi med tistimi, ki oddajajo stanovanja – trdimo pa, da je to nekaj, s čimer se ukvarja njegov socialni krog, njegov družbeni razred. Da torej zavestno dela v korist teh ljudi – in hkrati zavestno v škodo vseh stanovanjsko deprivilegiranih. Zakaj to trdimo? Ker vemo, da Han zadeve razume in pozna. In tudi ve, da bi z regulacijo (omejitvijo oddajanja na 30 ali 40 dni na leto na primer, ob hudih kaznih za kršitelje) nemudoma dosegel pozitiven učinek na cene in dostopnost stanovanj. Vendar ne naredi ničesar, da bi te zaslužke preprečil.
V zadnjih tednih so mediji veliko poročali o krizi Socialdemokratov. A to je dejanska kriza te stranke: preprosto ne razumejo stisk ljudi. Razumejo pa stiske podjetij in bogatih – oziroma njihove interese. Ne zdi se jim tudi nič narobe, če njihov generalni sekretar Klemen Žibert (oziroma njegov oče) kupi nepremičnino za 1,3 milijona evrov v prestižni stavbi. Res je, Klemen Žibert ni več generalni sekretar Socialdemokratov. To funkcijo zdaj opravlja Matevž Frangež. Kje je že zaposlen Frangež? Na ministrstvu za gospodarstvo je zaposlen kot državni sekretar. Je torej človek, ki je poleg Hana najodgovornejši, da ta vlada ni naredila nič, da bi uredila problem kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.