Johnny Marr: Playland

Nekdanji član skupine The Smiths Johnny Marr gotovo sodi med kitariste, ki bi si zaslužili veliko več pohval, kot so jih deležni, zlasti kadar govorimo o njegovem delovanju v legendarni manchestrski zasedbi, kjer je vse druge člane pogosto zasenčila karizma frontmana Morrisseya. A drugače od Morrisseya, ki je letos izdal več kot solidno ploščo, nam Marr, ki je v preteklosti kot kitarist sodeloval z različnimi zasedbami, na pravkar izdani plošči ne ponudi pretirano inovativnih glasbenih domislic, saj poleg nekaj udarnih kitarskih rifov predstavi zgolj ponovitev že preverjenih mainstream formul kitarskega rocka, ki na njegovem drugem samostojnem ploščku izzvenijo precej bledo. Očitno je Marrova glasbena kariera dosegla vrhunec že v osemdesetih letih.

Vashti Bunyan: Heartleap

Potem ko so Animal Collective, Devendra Banhart in še nekateri neofolkerji pred petnajstimi leti v glasbeno življenje obudili kultno britansko folk kantavtorico, se je ta po petintridesetih letih odločila posneti drugi album. Od tega mineva že skoraj desetletje, Vashti Bunyan pa je zdaj izdala tretji album, s katerim napoveduje dokončno (diskografsko) slovo. Verjetno kar v pravem trenutku. Škoda bi bilo namreč kakorkoli ogroziti izjemno, pa čeprav skromno bero treh tako rekoč popolnih, brezčasnih folkovskih albumov, ki so vsak v svojem času pomenili pomembno prelomnico. Heartleap resnici na ljubo z vidika folkovske (ne)aktualnosti niti ni prelomen, toda hkrati izstopa prav zato, ker so se obuditelji folka v zadnjih letih razbežali vsak na svoj konec ...

Flying Lotus: You’re Dead!

You’re Dead! je peti album zastavonoše scene bitov v Los Angelesu in njegov tretji zapored, ki stavi na hitrostno nametavanje zamisli, skic in motivov. V obliki izjemno kratkih posnetkov. Flying Lotusu se mudi, brez metaforike se ukvarja s temo smrtnosti, s kančkom mistike in brez morbidnosti. Njegove prostojazzovske ambicije, ki smo se jih že nekako navadili, tokrat stopijo stopničko više. Poleg pričakovanega, mrzličnih basovskih turbolinij stalnega sodelavca Thundercata in igrivih ritmičnih gimnastik, se na plati pojavi eminenca Herbie Hancock, tu sta tudi Kendrick Lamar in Snoop Dogg. Ni pa Pharella, ki se je ustrašil, da je projekt zanj le premalo vesel, in je sodelovanje zavrnil. Gosta (jazzovska) fuzija, ki prehiteva samo sebe.

Thom Yorke: Tomorrow’s Modern Boxes

Se še spomnite, kako je skupina Radiohead pred natanko sedmimi leti napovedala izid takrat težko pričakovanega albuma In Rainbows (2007) in s tem povzročila revolucijo v distribuciji glasbe, sočasno pa »primazala« klofuto glasbeni industriji? Šlo je za model »plačaj, kolikor želiš«, kar je številnim oboževalcem in radovednežem omogočilo zastonjsko kopijo digitalnega albuma, ki ga je skupina kasneje izdala tudi v fizični obliki, torej na CD-ju in vinilu.