Grega Repovž

3. 5. 2024  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas za civilno družbo

V preteklih dneh so politične stranke odtekle zadnji formalni krog priprav na evropske volitve in predstavile dokončne kandidatne liste. Prav mučno je bilo opazovati krpanje teh list strank tako imenovane leve sredine.

Omejimo bogate!

Gotovo poznate apokaliptično napoved, da bo umetna inteligenca uničila človeštvo. In to dobesedno: umetna inteligenca bo sprožila izumrtje človeštva. Milijarderji in multimilijarderji, ki bogatijo z umetno inteligenco in novimi tehnologijami, nimajo nič proti temu – naj se zgodi! Človeštvo je mimo, zastarelo, anahronizem, sploh pa – človeštvo ni zadnja oblika inteligentnega življenja. Ali to pomeni, da si človeštvo zasluži, da izumre? Zakaj? Ključ so sami milijarderji in multimilijarderji.

Komunistična županja mesta Gradec / »Komunisti v Avstriji smo nekakšni otoki upora«

Ko je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, pred dobrima dvema letoma na lokalnih volitvah zmagala komunistična stranka, se je marsikdo šalil, češ ali ji je Severna Koreja že čestitala, ali pa pripomnil, da pri komunistih vsak izid, nižji od sto odstotkov, dejansko pomeni razočaranje. Nekateri so mesto preimenovali celo v Leningradec. A šalo na stran, v Gradcu res vlada Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) z županjo Elke Kahr, ukrepi in politike, ki jih zastopata stranka in županja, pa so komunistični. Komunisti so v zadnjih dveh letih dosegli zmago še v številnih drugih avstrijskih mestih, med drugim v Salzburgu, niso pa se še prebili v parlament. Kako jim to uspeva? Že ob prihodu v županjino pisarno sva bila s fotografom nemalo presenečena: sprejeta sva bila v slovenščini, v pisarni pa so bila igrala za otroke, na katerih se lahko malčki zamotijo, če pridejo njihovi starši k županji reševat svoje težave. »Tudi moj mož je novinar,« je dejala pred začetkom pogovora. »Med drugimi ima zasluge za to, da so avstrijski komunisti preživeli najhujše čase in so zdaj v vzponu, ker so se tedaj zavestno odpovedali marksistični latovščini,« naju je pozdravila.

Pomembno je, komu daš svoj glas

Socialna psihologinja dr. Metka Mencin, docentka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, nekoč političarka in poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, ki se je glasno zavzemala za vpis pravice do splava v slovensko ustavo, je bila med prvimi podpisniki evropske državljanske pobude My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki so jo, skupaj s številnimi drugimi organizacijami, prejšnji teden zagnali pri Inštitutu 8. marec. Kot pravi, pobuda Evropski uniji, naj vzpostavi finančni fond, ki bi ženskam v državah članicah omogočil, da lahko splav opravijo brezplačno v katerikoli državi EU, »nastavlja zrcalo politiki enakosti spolov v EU«, ta podoba pa je vse prej kot zadovoljiva. Ker EU vprašanje abortusa – in reproduktivne pravice na splošno – prepušča državam članicam, jim dopušča tudi kriminalizacijo ali oviranje splava in uporabe določenih vrst kontracepcije. »In tako od enakosti spolov, ki jo EU deklarira kot eno svojih pomembnih politik, ne ostane prav veliko. Pomembnost dostopnosti varnega abortusa se v politiki enakosti namreč lahko meri z volilno pravico žensk.«

Redni profesor in ustavni sodnik, ki to ni

»Drugo delo, poleg tega, za katero potrebujete soglasje, je dovoljeno, ampak v obsegu, ki ne moti dela na ustavnem sodišču, kar je absolutno moj primer, jaz sem delal manj kot petinsko dopolnilno,« je pred dnevi na Planetu TV pojasnjeval ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič, ko je skušal strokovno in laično javnost prepričati, da ni nič narobe s tem, da je bil kar šest let tudi popoldanski s. p. Seveda ne gre za to, koliko je delal kot samostojni podjetnik, pač pa za to, kaj, za koga vse in za kakšno plačilo, to pa je v tej organizacijski podjetniški obliki nemogoče preveriti. A ustavimo se za trenutek pri vprašanju, koliko, če sploh, popoldanski posli ustavnega sodnika vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti na ustavnem sodišču.

Najboljša prijatelja

Da bi bolje razumeli, zakaj je predsednik Srbije Aleksandar Vučić prejšnji teden Slovencem zabrusil, da so »odvratni«, je treba natančno rekonstruirati dogodke. Pa ne zato, da bi opravičevali Vučićev nediplomatski besednjak, pač pa, da bi prikazali, kaj se je zgodilo in kakšen politik je Vučić, on in vsi, ki ga podpirajo.

Politična predstava

»Tudi kar se tiče jedrske energije, moramo biti pošteni. V zadnjih desetletjih je zahodna jedrska industrija padla na vseh izpitih,« je premier Robert Golob dejal v intervjuju za Sobotno prilogo Dela, ki je izšla v petek, 26. aprila. Potrdil je, da do referenduma novembra letos ne bomo imeli nobenih ključnih podatkov o projektu drugega bloka jedrske elektrarne; kakšna bo cena, koliko časa bo trajala gradnja, kdo bo investitor – to naj bi bilo znano šele leta 2027, je povedal. A te Golobove besede so v popolnem nasprotju s tem, kar počne njegova vlada. Ravno njegova vlada (razen Levice) ne le dopušča projekt JEK 2, ampak trenutno dela vse, da bi se vanj »ujeli«: v sprejetje predlaga resolucijo, s katero bodo jedrski lobiji in njihovi politični zavezniki v prihodnjih letih javnosti žugali z domnevnim nacionalnim soglasjem o JEK 2, hkrati bomo volivci novembra letos prisiljeni v neinformirano odločitev na referendumu.

Zaželeno in protizakonito združevanje

Ko je pretekli četrtek predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič gostovala v večerni informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija, se je voditelj Igor E. Bergant postavil v vlogo opozicijskega poslanca in jo med drugim izzval tudi takole: »V vaši stranki ste imeli leta 2022, ko je šlo za tri naknadne zakonodajne referendume, povsem drugačno mnenje. Izrecno niste želeli sočasnosti z lokalnimi volitvami. Mar tu v vaši stranki ne gre za nekakšen nenavaden preobrat?« Vprašal se je še, ali referendumi postajajo igračka dnevne politike. »Lahko razumem te pomisleke in jih popolnoma sprejemam, verjamem pa, da smo političarke in politiki dovolj odgovorni, da se s takimi stvarmi ne igračkamo,« je na to odgovorila predsednica in dodala, da gre za pomembna družbena vprašanja, zato je prav, da volivci o njih povedo svoje mnenje. A pri tem je pozabila na najpomembnejše, na pravne, demokratične, ustavne utemeljitve in hkrati na dejstvo, da je bilo voditeljevo »opozicijsko« vprašanje v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem pa premišljeno manipulativno.

Partizani, posiljevalci, morilci

V Italiji, ki jo vodi skrajno desna stranka Bratje Italije, je bilo pred dnevom osvoboditve izpod fašizma 25. aprila vroče. Oskrunjenih je bilo več spomenikov, ki obeležujejo protifašistični boj, premierka Giorgia Meloni pa naj bi celo osebno poskrbela za cenzuro protifašističnega monologa na javni televiziji Rai.

Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti

Novinarsko častno razsodišče (NČR) je nedavno ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks. Natančneje, med pripravo prispevka z naslovom »Ali sem res odveč?« naj bi kršila tretji člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti tudi odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in četrti člen, po katerem ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Namerno naj bi namreč izpustila pisno stališče predlagateljev zakona, združenja za dostojno starost Srebrna nit, pozneje pa se uprla tudi uredniku uredništva verskih oddaj Vidu Stanoniku, da bi besedilo objavila v eni poznejših oddaj.

Muke skrajnih desničarjev

V teoriji iger je znan koncept »zapornikove dileme«. Gre za namišljeno situacijo, v kateri policisti ločeno zaslišujejo dva osumljenca, ki se morata odločiti, ali bosta sodelovala s policijo ali pa bosta izdala drug drugega. Če nihče od njiju ne prizna zločina, potem oba dobita eno leto zapora. Vendar policisti vsakemu od njiju ponudijo nagrado: če bo izdal kolega, bo odšel na prostost, izdani pa bo dobil tri leta zapora. Prvi lahko prime za to vabo, a je v ozadju past: če bo za vabo prijel tudi drugi osumljenec, bosta oba dobila dve leti zapora. Nauk te namišljene igre je enostaven: kriminalci med seboj ne sodelujejo, pri njih je varanje tudi takrat, ko jih zaslišuje policija, najboljša strategija.