Nered Feat. Dashbeatz: Od danas do sutra

Poletne migracije med nekdaj bratskima, zdaj le še sosedskima narodoma ostajajo v mejah predvidljivosti tudi po bolj natančnem izrisovanju mejne črte. Slovenci dajemo v približno dvotedensko (če komu uspe več, na tem mestu izražam zavidanje) uporabo svoja turistična telesa in žepe ter si v Splitu varimo svoje pivo. Hrvatje vračajo turistične obiske pozimi ter nas zalagajo z muziko. Povprečni državljani so zadovoljni, hiphopovske recitacije konzumirajoči del njih pa še posebej.

Ko je Nered s svojim mikrofonskim partnerjem Stoko pred leti že izdal album, je ta padel popolnoma mimo Slovenije - pa ne zaradi militantnega naslova Spremni za rat ampak zato, ker takratni izdajatelj ploščkov ni izvažal na sever. Danes, ko hrvaški rap produkti pri nas kar dobro sellajo jim je verjetno žal, pri Dallasu in Menartu (tačas vodilnih rap založbah) pa si manejo roke - tako v matičnih slovenskih hišah kot v njih hrvaških podružnicah.

S tem početjem bodo očitno nadaljevali tudi po izidu Neredovega albuma. Prvi singl Nemoj lajati na pse namreč nesramno spominja na dve komercialno uspešni stvari: po naslovu na El Bahatteejev album Svaki pas ima svoj dan, glasbena podlaga pa je takšna, kot da bi jo sestavili v laboratorijih newyorške klike Ruff Ryders. Ob dobrem videu je to paket, ki bo zagotovo delal.

Produkcijsko gledano je tudi ostanek plošče tak, kot prvi singl. Producent Dash (ki se mu je uspelo pririniti celo ob Neredovo ime) je zadnje čase očitno preklopil na računalniško generirano zvočenje, ostro sekajoč tempo ter temačno vzdušje, ki ga tu in tam svetlijo nežni back vokali gospodičen Husar, kar zveni pretežno do zmerno kontradiktorno, a tako pač je. Neredovo rimanje mi je, priznam, že od nekdaj bilo všeč. Pa s tem nimam v mislih same vsebine, ki je za treznega in v skrivnosti škvadarske spike neposvečenega poslušalca velikokrat preveč odbluzena, ampak ciljam na hud flow, ki ga demonstrira Nered. Res ni veliko rapperjev, ki bi tako suvereno blazneli čez ritmične zanke, prestavljali brzine in obenem ohranjali tehnično razumljivost povedanega.

Nered je betonsko dete. Vzgaja, hrani in motivira ga vsakršno dogajanje na asfaltu med betonskimi spalnimi kockami. Kar ga zanima je on in njegova škvadra. Če jih pustiš pri miru in jim ne težiš, lahko isto pričakuješ tudi od njih. Temeljno sporočilo albuma torej ni skrito v naslovu (verjamem, da ima album potenciale, ki ga bodo v fanovskih ušesih obdržali kar nekaj časa), ampak v prvem naslovu prvega singla. Ne lajajte na pse...raje jim prisluhnite!