Dr. Božo Repe, zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani

21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Komentar

Kdo piše zgodovino?

Odločitev ustavnega sodišča o prepovedi poimenovanja ulice po Josipu Brozu - Titu, pospremljena z esejističnimi ločenimi pritrdilnimi mnenji, nima samo pravnih in političnih implikacij, ampak neposredno posega tudi v zgodovinopisje

Ena od zgodovinsko preverljivih stalnic je, da vsaka novonastala država in vsak nov režim skušata čim dosledneje zbrisati sledi prejšnje (prejšnjega), v vsebinskem smislu pa dokazati, da je bilo staro slabo, gnilo, tudi zločinsko, novo je dobro, pravično, napredno, demokratično. Navadno so najprej na dnevnem redu praznovanja in odstranjevanje vidnih simbolov (kipov, slik ...), temu sledi preimenovanje ulic, institucij, zgradb in nazadnje, včasih tudi vzporedno, ideološka »prevzgoja« skozi kulturo, šolstvo, javne medije. Da bi pri tem početju obstajala kakšna bistvena razlika med avtoritarnimi in demokratičnimi državami, doslej še ni dokazala nobena tehtnejša študija (morda je razlika v fizičnem razbijaštvu, pa še to ni prav gotovo, niti v Sloveniji ne). Pri tem početju opazimo še dve skupni značilnosti: navadno to počne politika, bodisi državna bodisi lokalna, najpogosteje pa obe hkrati (delna izjema je včasih prehodno obdobje, ko se dogaja »volja množic«) in pogosto so pobudniki ali vsaj agilni privrženci tega početja ljudje, ki so bili goreči privrženci prejšnjega sistema. Pravne presoje so tu redke (sem in tja, npr. ob prepovedi nekaterih simbolov), v vsesplošnem političnem valu sprememb se pač štejejo za nepotrebne ali imajo zgolj formalno, ne pa vsebinske vrednosti.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči