Peter Petrovčič

28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Politika

Reforma sodstvu, svoboda Janezu?

O Virant-Janševi reformi pravosodja, o fantastičnih rešitvah in realnih posledicah

Med obvezne like predvolilnih programov spadajo tudi zamisli o krepitvi pravne države in reformiranju pravosodja. Iz predvolilnega programa SDS izhaja, da se nam obeta obsežna reforma predvsem sodstva z velikimi spremembami na vseh področjih. Virantov seznam posegov je, kot program nasploh, veliko krajši, a v bistvenih točkah preveč podoben, da bi ga lahko obravnavali ločeno. Čeprav Virant drugače od Janše obljublja »brezpogojno spoštovanje sodnih odločitev«, učinkovita izvedba teorije iz programov v praksi obeta demontažo sodstva, torej demontažo tega, čemur ustava pravi tretja veja oblasti. Ne gre pozabiti, Janša je pred sodiščem obtožen kaznivih dejanj korupcije, Virant je bil nedavno obsojen zaradi razžalitve, v času ministrovanja pa je njegov poseg v avtonomijo sodstva preprečilo šele ustavno sodišče ...

Predvolilna programa SDS in Virantove liste, kar zadeva pravosodje, družijo predvsem pogledi na trajni sodniški mandat, hitrost sojenja in sodne zaostanke. Oba obljubljata spremembo ustave, s katero bi se odpravil trajni sodniški mandat, kot ga poznamo danes. Vstop vanj bi bil omogočen le sodnikom, ki bi uspešno opravili poskusni mandat. Vpeljava predhodnega poskusnega mandata pa v praksi razvrednoti trajnega, četudi ta de facto ostaja. Namen trajnega sodniškega mandata je zagotavljanje neodvisnosti sodstva oziroma sodnika pred politiko, ki ima ne glede na sistem imenovanja sodnikov vedno pomembno ali celo odločilno besedo v postopku imenovanja. Si predstavljate, da je sodnik, ki je med poskusno dobo obsodil Janšo pred kazenskim sodiščem, imenovan v trajni mandat? Malo verjetno. Lažje si predstavljate sodnika, ki med poskusno dobo Janše prav zato ne obsodi. In enako velja za kateregakoli drugega politika. Z Virantovo napovedjo odprave trajnega mandata pa ta počasi že postaja resničnost, čeprav bi bila potrebna podpora 60 poslancev. SDS in Virantova lista utegneta v državnem zboru dobiti veliko poslancev, poleg tega odpravo podpirajo še v SLS in SNS, obe naj bi po zadnjih napovedih prestopili parlamentarni prag.

Si predstavljate, da je sodnik, ki je med poskusno dobo obsodil Janšo pred kazenskim sodiščem, imenovan v trajni mandat? Malo verjetno. Lažje si predstavljate sodnika, ki med poskusno dobo Janše prav zato ne obsodi.

Virant in Janša sta združena tudi v odnosu do hitrosti sojenja. Dikcija v obeh programih je tako rekoč identična, in sicer da bo sojenje na prvi stopnji trajalo največ šest mesecev, na drugi pa največ tri. Še dlje gre SDS, ki napoveduje tudi omejitev postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, torej postopka pred vrhovnim sodiščem, na največ tri mesece. Skupaj pa, obljubljajo, noben sodni postopek ne bo trajal več kot dvanajst mesecev. Glede gospodarskega kriminala obljubljajo, da bodo ustanovili »specializirani policijski oddelek, tožilsko skupino in sodišče za preganjanje težkih gospodarskih kaznivih dejanj, pranja denarja, špekulativnih stečajev, divje privatizacije, oškodovanja delavcev in neplačevanja prispevkov«. To bo težko, saj je vse to nedavno že storila vlada, ki se poslavlja. Tudi ti postopki pa naj bi trajali največ šest mesecev na prvi stopnji in največ tri na drugi. Že iz poznavanja osnov specifike sodnih postopkov v zapletenih primerih gospodarske kriminalitete izhaja, da zaključek teh v letu dni, kaj šele v pol leta, ni izvedljiv. Kakovostno zbiranje in pregledovanje dokumentacije, izdelava izvedenskih mnenj in vsi legitimni manevri obrambe, ki jih ima na voljo po zakonu, pač terjajo svoj čas. Če je za vse to zgolj pol leta ali leto dni, časa nazadnje zmanjka. In sodba z nepopolno izvedenim dokaznim postopkom, upoštevaje domnevo nedolžnosti, je lahko le ena. Oprostilna.

Janša in Virant, če bosta prevzela oblast, tudi ne bosta zmanjševala sodnih zaostankov, ampak po zgledu Lovra Šturma v mandatu 2004-2008 obljubljata kar odpravo zaostankov. Tudi to zagotovo pomeni zaključke sodnih postopkov, preden bodo ti dejansko zaključeni.

SDS poleg tega predvideva številne druge bistvene posege v sodstvo. Spremembo sestave sodnega sveta in nov način volitev sodnikov, ki bi jih volil nov pravosodni svet, v katerem bi bili sodniki v manjšini, v večini pa »zunanji pravni strokovnjaki ter predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti«. Odpravo sodniške imunitete in uvedbo »nadzora nad učinkovitostjo, ažurnostjo in zakonitostjo dela sodišč«. Javno štetje zastaralnih rokov s poimenskim seznamom sodnikov, ki odločajo v zadevah. Prepoved obveznega članstva v vseh zbornicah, tudi odvetniški, in prenos »vseh javnih pooblastil v disciplinskih in drugih postopkih na ministrstvo za pravosodje«. Prepoved neposrednega prehajanja tožilcev in sodnikov med odvetnike z dveletno vmesno dobo. Odpravo možnosti ponovitve sojenja prek dokončnih odločitev višjih sodišč. Ustanovitev novega upravnega sodišča in prerazporeditev vrhovnih sodnikov z upravnega oddelka na višje upravno sodišče. Odvzem vsega nezakonito pridobljenega premoženja po zgledu Irske ... Sledite? Ne? Vsekakor je nekaj gotovo, če bo SDS izpolnila večino obljub, povezanih s pravosodjem, lahko govorimo vsaj o demontaži sodstva, če nič drugega. Ampak takšnih želja SDS nikoli ni prav resno skrivala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.