Peter Petrovčič
-
Politični vrh je pred zahtevno nalogo, katere posledice bodo vidne več let
Pred predsednico republike, predsednikom vlade in državnim zborom je leto pomembnih kadrovskih odločitev, ki se z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije vlečejo še od lani in se bodo končale spomladi prihodnje leto z menjavo petih ustavnih sodnikov. Vmes, do 25. februarja letos, bo treba izvoliti še novega varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Do zdaj sta se med tistimi z največ možnostmi omenjali predvsem direktorica Pravnega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad in Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede, poslanci pa so v torek od predsednice Nataše Pirc Musar dobili na mizo ožji izbor štirih imen.
-
Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
Blatne vasi / Temu mora država narediti konec
Drugega marca daljnega leta 2014 je 16 Rominj in Romov iz dveh slovenskih romskih naselij pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tožbo zaradi kršitve pravice do vode. Gre za naselji Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici, kjer so tedaj živeli in še danes živijo Romi brez vode in elektrike. Ko je konec januarja 2020 v Goriči vasi v baraki zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni Amadej Brajdič, postopek pred evropskim sodiščem še ni bil končan. Je pa odločitev prišla le dober mesec dni kasneje, 10. marca. A evropsko sodišče ni ugotovilo kršitev človekovih pravic. Kako je torej videti življenje Romov, slovenskih in evropskih državljanov, ki jim temeljne človekove pravice niso kršene?
-
Tujih delavcev nočemo in ne maramo, a jih nujno potrebujemo
V Nemčiji, ki velja za državo, ki daje ton migracijski politiki EU, je minulo leto morda najbolj zaznamovala razprava o migracijah. Država je lani uvedla številne nove protimigracijske ukrepe, navsezadnje pa je predvsem zaradi nesoglasij tudi o teh vprašanjih razpadla vlada. So pa vsi ti ukrepi, ki naj bi v takšni ali drugačni obliki imeli odvračalni učinek, v resnici predvsem notranjepolitičnega pomena v smislu nagovarjanja volivcev. S potrebami nemške družbe nimajo veliko skupnega.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko smo skupaj občudovali Jakličevo vilo
Šestnajstega oktobra je bil v Škocjanu velik dan. Slavnostne goste je nagovorila ministrica za šolstvo Asta Vrečko, ki je odprla nov, sodoben kulturni center s prostori za občinsko knjižnico, veliko in malo konferenčno dvorano, avlo za razstave in pogostitve ter manjšo kavarno.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Janez Janša je po slabem desetletju spet nagovoril ljudstvo pred sodiščem. Konec je, je rekel. Ko znova prevzame oblast, bo njegov bes najprej občutilo sodstvo in »reforme ne bodo dovolj, to zgradbo bo treba postaviti na novo«. Zdelo se je, da misli resno. »Mafija je preblaga beseda za njih, ker mafija spoštuje neka pravila, tukaj ni nobenih pravil. Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo,« pravi večkratni predsednik vlade, slovenski politik z najdaljšim stažem, nekdanji komunist, zdaj že 32. leto predsednik SDS.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo kršitev človekovih pravic materi (in njenim otrokom), ki so ji bili trije otroci odvzeti pred štirimi leti v medijsko razvpitem primeru, v katerem so dve leti kasneje socialne službe in sodišče ugotovili, da so ga očitno polomili, in so otroke vrnili materi, saj so bili pri očetu zaradi nasilja in zanemarjanja v nevarnosti.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
»To so ljudje, ki lahko postavijo ali odstavijo generalnega direktorja policije,« je bil neposreden naš sogovornik, ko je govoril o policistih, ki varujejo slovenske politike. A čeprav se zdijo besede pretirane, je v njih kar nekaj resnice. Ti telesni stražarji funkcionarjev namreč poznajo podrobnosti iz življenja marsikaterega politika. In to so tudi ljudje, ki so zakuhali prvo afero vladi Roberta Goloba. Zaradi napak pri varovanju Goloba in uhajanja zelo osebnih podatkov o premieru je že nekaj mesecev po imenovanju vlade prišlo do razdora znotraj stranke Gibanje Svoboda, na vrhuncu pa kar do odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar in menjave generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, zoper premiera Goloba pa zato še vedno teče kazenski postopek. In prav ti policisti so spet osrednje osebe v sedanji aferi, ki je nastala ob nesoglasjih o varovanju tožilke Mateje Gončin, ki vodi pregon Kavaškega klana, ene izmed najmočnejših kriminalnih združb v Evropi. Zakaj se torej to dogaja in zakaj imajo lahko telesni stražarji javnih osebnosti tako moč?
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
Na začetku decembra je vrata zaprl eden izmed zasebnih živalskih vrtov, Tropska hiša v Celju. Zaprtje je odredil inšpektorat za naravne vire in prostor, saj Tropska hiša nima več veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. So na ministrstvu za naravne vire in prostor spoznali osnovno nehumanost zadrževanja divjih živali v kletkah za prikazovanje in bodo za začetek začeli zapirati vsaj zasebne »živalske vrtove«?
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
»Prav vsak od njih se je, bodisi javno bodisi v zasebnem življenju, boril za to, da si povrne, kar mu ali ji je država nezakonito odvzela. Priznanje predsednice Republike Slovenije zato prejmejo vsi izbrisani,« je obrazložitev podelitve nagrade na področju človekovih pravic v torek končala predsednica republike Nataša Pirc Musar. In predsednica ima prav, sleherni izbrisani je zaradi izbrisa nehote postal borec za človekove pravice. Kar polovici vseh je država odrekla kakršnokoli popravo krivic.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
V torek se je sojenje Žigi Bauerju zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču na prvi stopnji končalo z obsodilno sodbo na pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po mnenju sodišča je Bauer kriv, »da je drugemu zato, da bi ga ustrahoval, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje«. Sodba še ni pravnomočna.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja Banke Slovenije. Po prvem razpisu državnemu zboru v izvolitev ni predlagala kandidatke s podporo Saše Jazbec, pač pa Antona Ropa, ta pa ni bil izvoljen. Novega kandidata, pravi, bo poiskala kar sama. Kaj to pomeni za še en zelo pomemben razpis, pri katerem je predsednica predlagateljica – za varuha človekovih pravic?
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Proti Sloveniji je bilo lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vloženih kar 978 pritožb, kar je skoraj štirikrat več, kot znaša večletno povprečje (približno 250 pritožb). Slovenija je bila lani na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev med vsemi 46 evropskimi državami, članicami Sveta Evrope. Je torej, predvsem zaradi krivega sojenja, ena izmed držav, ki najbolj sistematično kršijo človekove pravice? Ima Janez Janša prav?
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Pred dvema tednoma je upravno sodišče odločilo o pritožbi neizbranega kandidata Boštjana Lindava zoper imenovanje Senada Jušića na čelo policije in zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta o Jušićevi primernosti za ta položaj nezakonit. Tako je bilo zato, ker sklep ni bil obrazložen in sodišče ni moglo preveriti, ali Jušić zares izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, o čemer je sicer od vsega začetka obstajal resen dvom. In vlada, ki je imenovanje opravila?
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani
Trnovski župnik Tone Kompare, ki je letos poleti imel zlato mašo, obhajal je torej 50 let opravljanja duhovniškega poklica, to ljubljansko župnijo vodi že več kot 20 let. Širši javnosti je znan tudi po tem, da je leta 2011 na predvečer odprtja novozgrajenega mostu Hradeckega v stari Ljubljani tega – torej javni objekt in v nasprotju z uradnim stališčem občine – na skrivaj blagoslovil. Ženskam, ki so se odločile za splav, pa je nekaj kasneje sporočil, da se s tem »njihove maternice spreminjajo v grobnice«.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Šestindvajsetega novembra je ustavno sodišče objavilo eno izmed tako imenovanih zgodovinskih odločb v korist človekovih pravic, ko je presodilo, da pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo nimajo le ženske, ki so v zvezi z moškim, pač pa vse ženske, torej tudi tiste, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske. Odločba pa še zdaleč ni zgodovinska oziroma prelomna samo zato, pač pa je v njej ustavno sodišče prvič sploh vsebinsko spregovorilo o pravici do splava. In jo utrdilo kot ustavno pravico.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Brezpravno zapiranje brezpravnih tujcev
V Sloveniji obstaja kategorija ljudi, ki jim lahko policija po lastni presoji odvzame prostost za več časa, čeprav ni niti sumov, da bi bili storili kaznivo dejanje, kaj šele, da bi bili pravnomočno obsojeni. To so seveda nezaželeni tujci, migranti, begunci, ki jim policija odvzame prostost in jih »namesti« v center za tujce v Postojni. Ko je ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega sodišča odločalo o pogojih za zapiranje tujcev v center za tujce, je ugotovilo neustavno stanje in razveljavilo del zakona o tujcih.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Začetek napada na pravno državo
Dober teden dni po tem, ko je 20. junija 2014 na Dobu začel prestajati zaporno kazen zaradi obsodbe v orožarskem poslu Patria, je Janez Janša prvič zbral svoje podpornike pred ljubljansko sodno palačo, kjer so po tem izvajali pritisk praktično vsak dan do njegove predčasne izpustitve konec leta – in periodično še več let za tem. Janša se te dni v Celju spet zagovarja v kazenski zadevi, kjer mu v najslabšem primeru ne grozi zgolj par tisoč ali par deset tisoč evrov denarne kazni, temveč spet zaporna kazen. Neposredni pritisk na sodstvo, na sodnice in sodnike je prvak SDS tokrat začel že prej, v Celju namreč poteka šele sojenje na prvi stopnji. V torek ga je po obravnavi pričakala manjša množica podpornikov, ki je lahko poslušala njegov nagovor narodu. A sporočilo ni bilo namenjeno njim, temveč pravosodju.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Upravno sodišče je odločilo o tožbi neizbranega kandidata za vodjo policije Boštjana Lindava in jo večinoma zavrnilo, saj gre za privilegij, ne za pravico. Je pa ob tem tudi zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta, s katerim je ta organ ugotovil, da izbrani Senad Jušić izpolnjuje pogoje, nezakonit. Gre za sklep, brez katerega Jušić ne bi mogel biti imenovan. Sodišče pravi, da ne more preveriti, ali generalni direktor policije izpolnjuje pogoj vsaj osmih let vodstvenih izkušenj, saj za »strokovno« odločitev uradniški svet pri tej trditvi ni navedel nobenih dokazil, da kandidat pogoj izpolnjuje. Javnost se upravičeno sprašuje, ali imamo prvič v zgodovini generalnega direktorja policije, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ta položaj? Notranji minister Boštjan Poklukar pa se bo očitno moral zagovarjati na interpelaciji.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Poleti, julija in avgusta, se je nekaj časa ves svet vrtel okoli Romov. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zagotovil, da bo policija na jugovzhodu države poskrbela za varnost, vlada je ustanovila posebno delovno »podskupino za izboljšanje varnosti na področjih z Romi«, NSi je v zakonodajni postopek vložila zakonsko spremembo, s katero bi po več kot šestih desetletjih uvedli zaporno kazen za mlajše mladoletne (Rome). In Romi? Ti so pred dnevi javnosti sporočili, da petina slovenskih romskih naselij nima dostopa do pitne vode.
-
26. 11. 2024 | Politika
Omejitev oploditve z biomedicinsko pomočjo neustavna!
Ustavno sodišče je po točno štirih letih odločilo o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in ugotovilo protiustavnost ureditve, »po kateri do oploditve z biomedicinsko pomočjo niso upravičene ženske, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske«.
-
Peter Petrovčič | foto: Luka Dakskobler
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
»Janševe obtožbe o krivosodju pomenijo napad na pravno državo«
Andreja Katič položaj pravosodne ministrice zaseda že drugič, tokrat ga je prevzela med mandatom, ko je nasledila strankarsko kolegico Dominiko Švarc Pipan, ki je morala oditi po razkritju afere nakupa sodne stavbe na Litijski v Ljubljani. Gre za političarko z dolgoletnimi izkušnjami, ki bi se raje kot z omenjeno afero ukvarjala s številnimi zahtevnimi vprašanji, ki spadajo v njen resor. Na primer z neznosnim stanjem v zaporih, povečanjem učinkovitosti sodišč ali pa, ne nazadnje, z izvrševanjem kupa neizvršenih odločb ustavnega sodišča.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
Izpuščanje slovenskih državljanov iz zaporov
V ljubljanskih Dobrunjah je že skoraj zgrajen nov megazapor, ki bo obsojence začel sprejemati prihodnje leto. Vsaj dotlej bo prezasedenost slovenskih moških zaporov, ki povzroča težave že vsaj desetletje, neznosna. Tako neznosna, da je vlada zaporski upravi dopustila, da z različnimi izrednimi ukrepi začasno zmanjša število zapornikov. Tudi s prekinitvijo kazni, s predčasno in začasno izpustitvijo na prostost. Ugodnosti ne bodo deležni vsi zaporniki enako, zelo velika skupina jih bo diskriminirana, čeprav ne gre za storilce hujših kaznivih dejanj, kot bi si morda mislili.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
Prejšnji teden je policija na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper premiera Roberta Goloba, in sicer zaradi pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Očitajo mu eno izmed kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, točneje »dajanje daril za nezakonito posredovanje«. Oziroma kot je pred časom pred preiskovalno komisijo v državnem zboru dejala Bobnarjeva: »Da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo.« Pri tem je v mislih imela kadrovanje v policiji. Kazenska ovadba zoper premiera, še posebej, če jo vloži policija, se morda zdi resna stvar in načeloma tudi je oziroma bi v teoriji morala biti. A v praksi ni tako, zaradi česar se že sama po sebi postavljajo številna vprašanja.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Ko govorimo o romskih naseljih, imamo v mislih večje ali manjše komunalno neurejene blatne skupke barak, odsluženih zabojnikov in muzejskih primerkov počitniških prikolic, kjer živijo Romi. Taka je pač večina romskih naselij, sploh na jugovzhodu Slovenije. »Izselitev iz romskega naselja je običajno edina rešitev zanje. Drugače zelo težko kaj dosežejo, če ostanejo v naselju. To popolnoma razumem. Tudi zase vem, da ne bi mogel ne osebnostno ne profesionalno rasti v neurejenem romskem naselju. Jasno je, da bi prvo plačo porabil za to, da grem iz njega,« je pred časom v intervjuju za Mladino pojasnjeval Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, ki združuje velik del visokošolsko izobraženih Romov v Sloveniji. Za urejanje bivalnih razmer romske skupnosti je iz leta v leto na voljo več sredstev. Občine z romskim prebivalstvom posebej za to zadnja leta dobivajo dodatna namenska proračunska sredstva. Koliko jih porabijo za razseljevanje Romov, ki bi v resnici moralo biti eden izmed pomembnih, če ne že kar nujnih ciljev, ko govorimo o integraciji Romov?
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Politika
Janez Janša za sodne boje namenja ogromno denarja
Te dni v Celju poteka sojenje v zadevi Trenta, v kateri je nekdanji predsednik vlade in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša obtožen zlorabe položaja in nezakonite pridobitve stanovanja v času, ko je bil prvič premier. Zdaj že javno govori, da ima občutek, da bo obsojen. Tega občutka se sicer ni mogoče znebiti niti, če preberemo obtožni akt.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Svet
Pričevanja beguncev, ki jih prestrežejo tunizijski varnostni organi
Sredozemsko morje stoji med obupanimi ljudmi, begunci, migranti iz afriških držav, in Evropo, nekakšno obljubljeno deželo, ki to niti ni. Pot je nevarna. A še zdaleč ne zgolj zato, ker se begunci z juga na pomorsko pot odpravijo v neprimernih in prenatrpanih plovilih. Nevarnost prepogosto preti od drugih plovil, med katerimi je redkokatero zares prijateljsko. V Sredozemlju deluje nekaj ladij nevladnih organizacij, namenjenih reševanju tistih, ki doživijo brodolom. A te so v manjšini, precej več je plovil varnostnih organov severnoafriških in južnoevropskih držav ter obmejne evropske straže Frontex. Namen teh plovil je preprečiti pristanek begunskih čolnov na evropskih obalah, predvsem na otokih.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Nezakonito pridobljeno stanovanje
Pred dnevi je nekdanji premier in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt globoke države za preprečitev svojega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je v svojem slogu podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos. Da, Janša je pred kazenskim sodiščem ponovno obtožen (resnejšega) kaznivega dejanja. Tožilstvo mu, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Nekdanji koordinator Levice, sedaj pa minister za delo Luka Mesec je bil pred dnevi na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožbe za žaljivo obdolžitev. Tožbo zoper njega je sprožil najslavnejši ponudnik davčnih optimizacij Rok Snežič. Mesca je ovadil, ker ga je ta spomladi 2022 na enem od predvolilnih soočenj na TV Slovenija označil za »kriminalca«.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Svet
Selitvi »umazane« industrije sledi selitev »umazanih« ljudi
Zadnja desetletja spremljamo »selitev« umazane industrije iz bogatih (zahodno)evropskih držav na evropsko obrobje, čez meje Evropske unije in celo v tretji svet. Nadgradnja tega poslovnega modela je zdaj enakovrstna selitev »umazanih« ljudi. Danska je tako najela zapor na Kosovu, kamor bo selila del svoje naraščajoče zaporske populacije. Italija pa je v sosednji Albaniji financirala gradnjo dveh migrantskih taborišč, kamor bo selila del naraščajoče migrantske populacije.