Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Nova navodila ministrice za notranje zadeve za ravnanje policije na protestih 

    Prejšnji notranji minister Aleš Hojs je protivladne protestnike osebno izzival s sprehajanjem po Ljubljani, obkrožen z oboroženim spremstvom specialne policijske enote z avtomatskim orožjem, njegova naslednica Tatjana Bobnar pa, kaže, želi narediti korak nasproti ljudem. Del tega »pomiritvenega« programa sta očitno ugotavljanje in priznanje napak, ki jih je policija v letih 2020 in 2021 storila na javnih shodih in protestih. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Je smiselno združiti jesenske volitve s tremi referendumi, katerih namen ni vsebinski, temveč političen?

    Spomladi 2014 je bila SDS v opoziciji, vlado pa je vodila Alenka Bratušek. Takrat si je stranka SDS zaželela referenduma, katerega namen je bilo merjenje moči z vlado. Na njem je šlo za glasovanje o zakonu o arhivih, torej za vprašanje, ki volivcev ni zanimalo. In takšna je bila tudi volilna udeležba. Tistega referenduma se je udeležilo le 11,7 odstotkov volivcev. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Politika  Za naročnike

    »Nacionalni preiskovalni urad ni več avtonomen in samostojen«

    Nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da ga je vlada Janeza Janše nezakonito odstavila, se je pred dnevi kot vršilec dolžnosti vrnil na položaj. Vmes je bil, kot številni drugi policijski funkcionarji, kazensko premeščen v policijski izobraževalni center v Tacnu, ki ga sicer opisuje s skorajda romantičnimi besedami. Tudi nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga politična desnica iz leta v leto povezuje z vedno novimi aferami, pravi, da mirno spi. Vse to sprejema kot sestavni del najbolj izpostavljenih funkcij v sistemu preiskovanja kaznivih dejanj. Več

  • Prva ovadba tudi za Hojsa?

    Napovedi o popravi storjene škode in klicanju posameznikov na odgovornost smo, ko je oblast prevzela druga politična opcija, slišali že nekajkrat. A običajno so takšne obljube zvodenele, poprejšnje zamere so se pozabile, odgovorni so se premestili. Tokrat pa se, vsaj na notranjem ministrstvu in pri policiji, kjer je bil politični pritisk avtokracije prejšnje vlade najmočnejši, zdi, da ne bo ostalo le pri obljubah. In da bodo očiščenje policije najočitnejših kršilcev zakonodaje, ki je prvi pogoj za normalizacijo represivnega organa, res izpeljali. Več

  • Peter Petrovčič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Politika  Za naročnike

    Sistematične kršitve človekovih pravic

    Že pred volitvami je sedanji predsednik vlade Robert Golob napovedal abolicijo za vse, ki so bili med epidemijo z globami po krivem na ta ali oni način kaznovani v času prejšnje vlade. Že tedaj je bilo jasno, da splošne abolicije ne bo, to je potrdila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je napovedala, da bo ministrstvo do jeseni pripravilo analizo stanja glede izrečenih kazni in pravne podlage za abolicijo za tiste, ki se jim je zgodila krivica. A uspehi, ki jih pred sodišči v konkretnih primerih dosega Pravna mreža za varstvo demokracije, kažejo, da splošna abolicija oziroma izbris kazni z vsemi globami, ki so se izrekale nezakonito, morda ne bi bil tako nesmiseln. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Politika

    Tožilstvo na kolenih

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob predstavitvi letnega poročila o delu tožilstva za lansko leto v državnem zboru izrekel besede, ki jih že dolgo nismo slišali: »Stanje bo izredno kritično, število nerešenih zadev se bo povečevalo.« Trenutno je v Sloveniji le 200 tožilcev, kar je vsaj trideset manj, kot jih je bilo prej dolga leta, in še dodatnih dobrih trideset manj, kot jih zapoveduje desetletje stara odredba ministra za pravosodje. A pomanjkanje državnih tožilcev še zdaleč ni edina težava, s katero je tožilstvo obremenila vlada Janeza Janše. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Družba

    Krasen dan za enakopravnost

    »V ustavi bo pisalo: oče je moški in mama je ženska,« jie 13. marca ob 33-letnici SDS napovedal njen predsednik in tedaj tudi še predsednik vlade Janez Janša. Zakaj je to rekel? Zakaj bi sploh to rekel? Zakaj bi to obljubljal svojim volivcem, če pa je prav to, z vsemi posledicami vred, tedaj in od nekdaj, v praksi in na ravni zakonodaje že veljalo? Zato, ker je imel informacije, da bo dolgoletno neustavno stanje ustavno sodišče odpravilo, saj ustava ne govori o spolu zakoncev, pač pa to (protiustavno) omejitev določa zakonodaja? Ustavno sodišče je prejšnji petek res objavilo eno izmed svojih pomembnejših odločitev, v njej pa je ugotovilo točno to. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Politika

    Manj žice, več humanosti?

    Še lani ob tem času je tedanji notranji minister Aleš Hojs naročil in septembra je policija nabavila dodatnih 50 kilometrov rezilne žice, vrednih 5,4 milijona, nekaj mesecev in ene parlamentarne volitve kasneje pa so se pod vodstvom njegove naslednice Tatjane Bobnar tehnične ovire na meji s Hrvaško začele odstranjevati. Tako kot se je rezilna žica novembra 2015 začela postavljati, s fototerminom za medije, se je pred dnevi začela odstranjevati. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Politika

    »Je policija lahko vodena kako drugače kot politično, če jo vodi politik?«

    Novi prvi mož policije spada v vedno številnejšo skupino ljudi, ki jih je poskušal onemogočiti Janez Janša, pa so se potem vrnili še močnejši. A zdi se, da bi se mag. Boštjan Lindav prej ali slej zavihtel na čelo policije, tudi če ga prejšnje vodstvo, ki ga je imenoval notranji minister Aleš Hojs, ne bi za dve leti poslalo za kazen med policiste v Tacnu. Gre za kariernega policista, ki je v tri in pol desetletja trajajoči karieri prehodil pot od kadeta do direktorja kriminalistične policije in zdaj generalnega direktorja policije. Represivni državni organ prevzema v težkih časih, saj je ta v zadnjih dveh letih izgubil zaupanje javnosti, ta je na zgodovinsko najnižji ravni. Poleg tega je policija bolj prestreljena s političnimi, strankarskimi kadri kot kadarkoli doslej. Več

  • Peter Petrovčič

    8. 7. 2022  |  Politika

    Ustavno sodišče omogočilo poroke in posvojitve za istospolne pare

    Po več letih bojev dveh gejevskih parov z upravnimi in sodnimi organi je zdaj zadnjo besedo izreklo ustavno sodišče in omogočilo poroke in posvojitve tudi istospolnim parom. Odločili so, da je ureditev, ki je to doslej onemogočala, bila diskriminatorna in protiustavna. Več

  • Ustavno sodišče čisti covidne zaloge

    Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost vladnih odlokov, ki so zapovedovali obvezno uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih in obvezno razkuževanje rok. Gre za še eno v vrsti razveljavitev odlokov, s katerimi je vladala (oziroma upravljala epidemijo) vlada Janeza Janše. Dvoma že dlje ni več – prav vse omejitve človekovih pravic, ki jih je v povezavi z epidemijo odrejala prejšnja vlada, so bile protiustavne. Večinoma zato, ker zanje ni bilo podlage v zakonodaji. Pri tem se postavlja vprašanje, kako bo vlada Roberta Goloba lahko ravnala drugače. Več

  • Volilno-referendumska jesen?

    Kadar Vili Kovačič napove pridobivanje podpore za razpis referenduma, je jasno, da misli resno. Gre za človeka, ki mu je uspelo pred sodišči doseči celo razveljavitev referenduma – zaradi bistvenih nepravilnosti v kampanji – in s tem ponovno glasovanje o istem vprašanju na ponovljenem referendumu (to je bil referendum o zakonu o drugem tiru v času vlade Mira Cerarja). A tako ni zato, ker bi šlo za čudežnega civilnodružbenega borca, pač pa zato, ker je Kovačič član velike in močne ekipe. Za njim stoji največja in daleč najbogatejša politična stranka (SDS), zelo pogosto pa tudi največja in daleč najbogatejša civilnodružbena organizacija (RKC). Več

  • Peter Petrovčič

    27. 6. 2022  |  Politika

    Za nazaj razveljavljene zapovedi o obvezni uporabi mask in razkuževanju rok

    Po vrsti odlokov, s katerimi je vladala (oziroma upravljala epidemijo) vlada Janeza Janše, je ustavno sodišče sedaj (za nazaj) razveljavilo tudi odloke, ki so zapovedovali obvezno nošenje zaščitnih mask. Odločitev, ki prihaja več mesecev po domnevnem koncu epidemije in pred verjetnim novim jesenskim valom, je bila pričakovana. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Končno novi zakon o nalezljivih boleznih

    Ko so pred tednom dni koalicijski poslanci v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, se je del javnosti zdrznil. Bodo uvedli obvezno cepljenje in visoke denarne kazni za tiste, ki se ne bodo želeli cepiti? Ali predlog res prinaša nove, še višje kazni za neupoštevanje vladnih odlokov, s katerimi se omejuje gibanje? Bodo res najstrožje kaznovani tisti, ki bodo pozivali k protestom zoper vladne ukrepe? Te strahove je potem pred kamerami izrekel tudi poslanec SDS Branko Grims. Nelagodje v javnosti je bilo precejšnje. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

    Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Kri ne pozna spolne usmerjenosti

    Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »Policija je s svojim delovanjem namesto skupnosti služila politiki. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

    Mag. Tatjana Bobnar je prišla na ministrski položaj neposredno iz kazenske kolonije v Tacnu, kamor je prejšnja oblast preselila moteč policijski kader, njo kot razrešeno direktorico policije. Je ministrica za notranje zadeve, ki obljublja policijo v službi ljudi in ne politike, na spoštovanju človekovih pravic utemeljeno obmejno in azilno politiko ter sprejemanje odločitev v dialogu z nevladnimi organizacijami. Pravzaprav je ministrica, ki obljublja več, kot bi si od članice vlade, ki pokriva resor notranjih zadev, drznili pričakovati celo zmerni optimisti. A naša sogovornica odločno pravi, da ne bo ostalo zgolj pri lepih in všečnih besedah – čas bo pokazal, da je mislila resno. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura

    Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

    »Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Tacenska ekipa

    Policijska akademija v Tacnu »je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki skrbi za strokovno izobraženo in usposobljeno policijo«. Tako piše na njeni spletni strani. Poleg tega že desetletja opravlja še eno, drugačno »funkcijo«. Uporablja se kot nekakšno odlagališče za »neprave« vodstvene kadre po presoji vsakokratnega novega vodstva policije. Tam namreč lahko prevzamejo položaje, ki jim pritičejo oziroma pripadajo, ne da bi ohranili kakršenkoli odločujoč vpliv na policijo. A doslej je po menjavi vlade in s tem menjavi vodstva policije tam pristal po en visok funkcionar ali dva, vlada Janeza Janše pa je (tudi) to kadrovsko prakso »dvignila« na novo raven. Med številnimi policijskimi funkcionarji, ki so se v zadnjih dveh letih znašli v pravi mali kazenski koloniji v Tacnu, sta bila mag. Tatjana Bobnar, nova ministrica za notranje zadeve, in mag. Boštjan Lindav, novi generalni direktor policije. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Poprava krivic

    Robert Golob je že pred volitvami zagotavljal, da bo njegova vlada popravila krivice, ki jih je v času Janševe vlade z izrekanjem kazni protivladnim protestnikom storila policija. Jasno je bilo, da je bodoči premier govoril v zanosu, ko je dejal: »Sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo.« Tega ni mogoče napraviti kar z vladnim odlokom. Glede na številne specifične situacije tudi nov zakon ne bi bil dovolj. Ali kot je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan: »Želela bi opozoriti, da ne bo prevelikih pričakovanj oziroma v nekaterih primerih tudi razburjenja javnosti, da ne bomo kar vsepovprek ustavljali teh postopkov in vračali glob.« Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Madžarski denar

    Čeprav se kazenski postopki zoper Janeza Janšo po pravilu vlečejo dolga leta, tečejo vsi drugi postopki pred sodišči tudi v njegovem primeru precej hitreje, bivši predsednik vlade in predsednik SDS pa tožbe praviloma izgublja. Tako je bilo tudi v primeru, ko je Janša v imenu stranke SDS tožil upokojenega univerzitetnega profesorja, sociologa in politologa ddr. Rudija Rizmana. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Bolje, a medlo

    V novem koalicijskem dogovoru so, kar se migracij tiče, zapisane zaveze o povsem drugačni azilni in migracijski politiki: »Prosilcem za azil bomo zagotovili varnejše migracijske poti ter hitre in učinkovite azilne postopke, ki bodo spoštovali temeljne človekove pravice in svoboščine. Pogoje za mednarodno zaščito bomo olajšali ter mednarodno zaščito omogočili vsem, ki so do nje upravičeni v skladu z mednarodnim pravom. Omogočili bomo sistematično integracijo v slovensko družbo.« Kaj o tem menijo nevladne organizacije in civilne iniciative, ki delujejo na tem področju in opozarjajo na iz leta v leto bolj nehumano migracijsko politiko? Več

  • Peter Petrovčič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Družba

    Evropsko sodišče pritrdilo ustavnemu v zadevi »Čeferin«

    Marca lani so kritiki ustavnega sodišča dobili nov »dokaz« o pokvarjenosti tega »levičarskega« sodišča. Mediji so razkrili, da je sodnik dr. Rok Čeferin na ustavnem sodišču odločal o zadevi, v kateri je nekoč že odločal, in bi se torej moral izločiti. O zadevi, o zatrjevani kršitvi pravice do poštenega sojenja, je zdaj odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Več

  • Previdni sodniki in odločni obtoženec

    Odhajajoči predsednik vlade Janez Janša je bil v torek, 24. maja, drugič v življenju pravnomočno obsojen pred kazenskim sodiščem. Čeprav pravnomočna sodba praviloma pomeni konec kazenskega postopka, izkušnje iz preteklosti učijo, da zgodba zanj še ni končana. Ko je bil Janša prvič pravnomočno obsojen v zadevi Patria in je sodbo potrdilo vrhovno sodišče, jo je pozneje razveljavilo ustavno sodišče, primer pa je nazadnje zastaral, saj časa za ponovno sojenje ni bilo več. Več

  • (Težko) pričakovana svoboda

    Igor Bavčar je bil v času slovenske osamosvojitve notranji minister, kasneje je politiko zamenjal za gospodarstvo, potem pa je leta 2017 moral v zapor. Skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom sta bila med prvimi »tajkuni«, ki so dejansko morali plačevati za svoje grehe. Šrot, ki je bil obsojen na sedemletno kazen, to še vedno prestaja, Bavčar pa je bil v ponedeljek predčasno izpuščen na prostost. Več

  • Veliki ali mali Slovenec?

    »Na današnji dan, 26. maja 2022, mineva 80 let od nasilne smrti velikega Slovenca prof. dr. Lamberta Ehrlicha,« je bilo pred dnevi mogoče prebrati na profilu, ki ga ima Študijski center za narodno spravo na Twitterju. Je to dovolj točna oznaka teologa in politika, ki ga je pred davnimi leti usmrtila Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte? Je na Ehrlichovem računu res dovolj plusov, da ga je mogoče tako povzdigovati? Ali pa morda njegove negativne, bolj mračne lastnosti govorijo ravno o nasprotnem? Več

  • Gospodar zastaralnih rokov

    Izločitev izvedencev v sodni preiskavi – postopek ne glede na upravičenost zahteve zaradi odločanja o njej zastane za nekaj mesecev. Več

  • Sodišče ga je obsodilo, ker je to dovolil

    V zadevi razžalitve dveh novinark RTV Slovenija Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl je kazenski postopek zoper Janeza Janšo, torej sojenje, trajal kar šest let, čeprav gre za enostavno kazensko zadevo, ki bi lahko bila zaključena v nekaj tednih ali mesecih. Vse aktivnosti obrambe so bile usmerjene v en sam cilj – da zadeva zastara, preden bi o njej lahko bilo pravnomočno odločeno. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Je to, kar počne SDS, sistematična zloraba parlamentarnih postopkov ali opozicijska drža, kot se spodobi?

    Tretjega decembra lani so člani parlamentarnega odbora za izobraževanje razpravljali pozno v noč. Delo so končali malo pred polnočjo, skoraj dve uri kasneje, kot bi morali, čeprav za to niso imeli opravičljivega razloga. Predsednici odbora Ivi Dimic (NSi) se je mudilo s potrditvijo zakona o financiranju izobraževanja, da bi lahko državni zbor o njem glasoval že na naslednji plenarni seji, člani odbora iz vrst Levice pa so želeli to preprečiti in na koncu tudi so – s tako imenovanim filibustrom, taktičnim zavlačevanjem z dolgimi govori do izteka seje. A njihovo početje, ki so ga takrat vsi črtili kot nedopustno, se zdi glede na aktivnosti, ki jih v parlamentarnih postopkih po volitvah izvajata SDS in NSi, kot otroška igra. Če bosta omenjeni stranki nadaljevali s težkim orožjem, ki ga uporabljata danes, bi lahko namreč tudi na dolgi rok blokirali delo v državnem zboru. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Oškodovanje romske skupnosti

    Vlada Janeza Janše je štirinajst dni po volitvah, točneje 11. maja, namenila 1,5 milijona evrov za sofinanciranje projekta »Turistična brv v Mestni občini Celje«. Če pustimo ob strani, da gre za razporejanje javnih sredstev po porazu na volitvah, in se ne sprašujemo o smiselnosti gradnje turističnih razglednih stolpov in visečih mostov, se lahko vprašamo, zakaj bo turistična zanimivost sofinancirana tudi iz sredstev, ki naj bi bila namenjena za izboljšanje infrastrukture v romskih naseljih. Več