Peter Petrovčič
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
33 let / Zgodovina Janševega zemljišča v Trenti
Leta 1992 Janša prvič postane minister in si za današnjih okoli 5000 evrov kupi zemljišče v Triglavskem narodnem parku, točneje v Trenti.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Sojenje Janši / Dobim te, vse vas dobim!
V torek so se sodnica Cvetka Posilovič s sodnikoma porotnikoma, obtoženi Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar s svojimi odvetniki ter tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk v zadevi Trenta še zadnjič srečali na sodišču. Izvedli so se še zadnji dokazi in se podale zaključne besede. Če bi se postavili v vlogo naključnega opazovalca, ki je več kot šesturni razpravi sledil brez predsodkov, bi ugotovili, da sta možnosti zgolj in izključno dve: ali je Janez Janša kriv korupcijskega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pa gre za domnevno ponovno zlorabo pravosodnega sistema v sklopu večdesetletnega političnega obračuna z večnim predsednikom SDS. Srednje poti ni. Sodni senat pa bo moral izbrati eno od dveh »resnic«.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika Za naročnike
»Vnaprej spisana sodba« kot del pritiska na sodečo sodnico v zadevi Trenta
»Glede na izčrpne in obširne zaključne besede se bo senat umaknil k posvetovanju in bo razglasitev sodbe v petek, ker sodišče pač nima v naprej spisane sodbe,« je obravnavo sklenila predsednica senata okrožna sodnica Cvetka Posilovič in se ob tem obregnila ob »anonimko s sodišča«, ki so jo nekaj dni pred zadnjo obravnavo prejeli in nekritično objavili nekateri spletni portali iz vplivnega kroga Janeza Janše.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
Če bo Janša obsojen pred volitvami, bo funkcijo lahko nemoteno opravljal
V Franciji je sodišče zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodilo pomembno predstavnico skrajne desnice Marine Le Pen in 20 njenih tesnih sodelavcev, evropskih poslancev in njihovih asistentov. Poleg finančnih in zapornih kazni jim je izreklo prepoved kandidiranja na volitvah. Marine Le Pen recimo štiri leta zapora in petletno prepoved kandidiranja.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba Za naročnike
V Slovenijo že dolga leta (in tako je še zdaj) daleč največ tujih delavcev prihaja iz BiH, Srbije, s Kosova, iz Severne Makedonije in Hrvaške. Pri teh delavcih »posli« med delodajalci in delojemalci potekajo na zaupanje, dogovor ni napisan na papirju, sklenjen je s stiskom rok. Podrobnosti dogovora, med katere sodijo tudi kršitve delavskih pravic, pa potem v pisno obliko prevedejo podjetja iz dejavnosti »N69.200 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti«, po domače računovodski servisi. »Če bi, hipotetično, iz te igre lahko izločili računovodske servise, bi bilo precej oteženo, če ne celo onemogočeno nezakonito izkoriščanje tuje delovne sile z Balkana. Če bi država naredila čistko na tem področju, bi odstranila možgane te operacije,« zatrjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Slovenske zdravstvene oblasti vsako pomlad opozarjajo na nevarnost, ki jo v toplejšem delu leta pomenijo klopi, predvsem na klopni meningoencefalitis (KME), in pozivajo k cepljenju kot »najboljši zaščiti«. Tako je bilo tudi letos 17. marca, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil tiskovno konferenco, na kateri so zdravniki opozorili, da Slovenija sodi »med države z najvišjo pojavnostjo meningoencefalitisa«, in ponovno pozvali k cepljenju. A cepljenje proti tej bolezni je – z nekaterimi izjemami – plačljivo in nikakor poceni. Celo več, namesto da bi bilo cepljenje brezplačno – kot je proti gripi in drugim boleznim, pri katerih cepljenje država zapoveduje ali priporoča – zdravstvene ustanove z njim celo nekaj zaslužijo.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
V zadnjem času postaja očitno, da bodo z romsko skupnostjo povezana vprašanja vsaj v delu države ena izmed tem na parlamentarnih volitvah. Rome so si za nabiranje političnih točk izbrali že vsaj v Novi Sloveniji (NSi). Stranka iz meseca v mesec volivce obvešča, da ni pozabila na ljudi: da bo poskrbela zanje in da jih bo zaščitila. Zaščitila pred Romi seveda. Prav zato so zanimivi prvi uradni statistični podatki o brezposelnosti, socialnih prejemkih in izobrazbeni sestavi Romov.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Dva posiljevalca nista več oseb
Avgusta 2017 so trije fantje, udeleženci fantovščine, na stranišču avtokampa Lucija nad dekletom, ki je zvečer prišla na stranišče, izvajali spolno nasilje – dva sta jo drug za drugim zgrabila od zadaj in jo dlje otipavala po intimnih delih telesa, po prsih, zadnjici in mednožju, tretji pa je opazoval in se naslajal. Zadeva je šla na sodišče in spolna napadalca sta bila obsojena na leto zapora, a je potem višje sodišče kazen spremenilo v zgolj pogojno zaporno kazen. In sicer zato, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za hujšo obliko kaznivega dejanja, saj dve osebi zaporedoma še ne pomenita »več oseb«. To bizarno odločbo je konec lanskega leta potrdilo vrhovno sodišče.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar, predlaga znižanje zakonskih pogojev za zasedbo položaja generalnega direktorja policije. V zakonu o organiziranosti in delu v policiji želi razširiti nabor delovnih mest, ki bi veljala za vodstvena, ter znižati raven delovnih in tudi vodstvenih izkušenj, ki jih mora imeti policist, da se lahko poteguje za vodenje policije. To za policijo, v kateri vladajo iz leta v leto bolj kaotične razmere in ki jo je zadnja leta vodil policist, ki ni izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje na ta položaj, ni dober obet.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Zakaj ne nepremičninski davek?
Ko je vlada konec lanskega leta predstavila izhodišča za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, so na ministrstvu za finance posebej poudarili, da ne predlagajo uvedbe nepremičninskega ali stanovanjskega davka, ampak želijo uvesti premoženjski davek. Razlika med obema naj bi bila velika: nepremičninski davek bi bil sicer po mnenju številnih strokovnjakov recimo najčistejša odločitev, a po prepričanju vladnih uradnikov bi v tem primeru šlo za nekakšen sistemski zakon, katerega uvajanje bi bilo zelo težavno in dolgotrajno in pri katerem je treba upoštevati množico omejitev. V internih dokumentih ministrstva za finance, o katerih je v zadnjem letu na to temo razpravljal strateški svet za davke, recimo piše, da bi celovita uvedba nepremičninskega davka po njihovem predvidevanju trajala do tri leta, ker bi bilo treba v postopek usklajevanja vključiti vseh 212 občin, ki pa so doslej spremembi davkov na tem področju nasprotovale. In končno, po mnenju ministrstva za finance s takšno rešitvijo ne bi mogli podpreti stanovanjske politike, domnevno zaradi prakse, ki jo je v Sloveniji uvedlo ustavno sodišče.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Priročnik za izkoriščanje tujih delavcev
Kako priti do delavca iz tujine? Kako priti do delavca z Balkana? Kako priti do delavca iz jugovzhodne Azije? In kako čim bolje izkoristiti vse prednosti zaposlovanja tujcev? To so vprašanja, ki si jih postavlja vedno več slovenskih delodajalcev. Sledi nekaj odgovorov, pojasnil in »praktičnih nasvetov«.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Ali lahko romskim staršem očitamo zanemarjanje otrok?
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v torek v Novem mestu predstavljal predvidene ukrepe za reševanje romske problematike. Med drugim tudi to, da bodo centri za socialno delo odslej neobiskovanje vrtca vsaj leto dni pred vstopom v šolo in neobiskovanje osnovne šole obravnavali kot zanemarjanje otroka. To »ima lahko resne pravne posledice«, pravi minister.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnje čase večkrat poudarila, da nobeden od prijavljenih 12 kandidatk in kandidatov za varuha človekovih pravic nima zadostne podpore za izvolitev, in predlagala novo ime, ki ga je poiskala mimo razpisa – dr. Dijano Možina Zupanc. Če ji glede (ne)podpore drugim kandidatom verjamemo ali ne, so ta imena očitno zdaj že preteklost, poslanske skupine so se prejšnji teden mrzlično sestajale, sestankovale in kandidatko vabile na sestanek, da bi se do predsedničinega predloga čim prej opredelile. Dosedanjemu varuhu Petru Svetini se je mandat iztekel že pred mesecem dni. Kdo je torej nova predsedničina kandidatka, Dijana Možina Zupanc?
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
V iztekajočem se tednu je od torka do četrtka potekal vladno-gospodarski obisk na Filipinih, kjer je zunanja ministrica Tanja Fajon podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju dela in v Manili odprla slovensko veleposlaništvo v Aziji – edino v jugovzhodni Aziji. Nekaj dni pred tem, v petek, je zavod za zaposlovanje, ki je v Manili pripravil zaposlitveno prireditev za zaupanja vredne delodajalce, doma na to temo imel tiskovno konferenco. Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je bila nedvoumna: »Delavcem ni treba plačevati in ne smejo plačevati, da dobijo delo v Sloveniji, to je prepovedano.« Tega ni izrekla kar tako, odzvala se je na dejansko stanje.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Britanski RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je najstarejša in največja organizacija za varstvo živali na svetu – 16. junija lani je praznovala 200-letnico obstoja. Gre za organizacijo, najprepoznavnejšo po shemi, s katero se zagotavlja »strog višji standard« ravnanja z živalmi, ki ga morajo dosegati kmetje, prevozniki živali in klavnice, če želijo prodajati živilske izdelke z njeno oznako. To je ena izmed najbolj znanih oznak za živilske izdelke, ki kupce navdajajo s prepričanjem, da je bilo za rejne živali lepo poskrbljeno, da niso trpele, da je bil postopek proizvodnje hrane prijazen do okolja, da gre za trajnostno izkoriščanje naravnega okolja in podobno. A oznaka »RSPCA assured« že dolgo ni več to, kar je nekdaj bila. Včasih je pomenila zagotovilo za nekoliko bolj humano ravnanje z rejnimi živalmi, danes je bolj ko ne kritje za slabe prakse. Koliko pa je resnične skrbi za živali in okolje v različnih oznakah, ki nas vabijo k nakupu izdelkov po slovenskih supermarketih?
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Večnamenski romski centri – superprojekt, do katerega pa ima dostop le peščica Romov
»Kadar govorimo s predstavniki centra za socialno delo, šole ali pa zdravstva, vedno pravijo: pošiljajte otroke v vrtec in šolo. Pa jim včasih rečem, če se že toliko ukvarjate s šolo in vrtcem, dajte se vsaj toliko še z vodo in elektriko. Precej lažje bi bilo pošiljati otroke v šolo, če bi imeli to dvoje,« je novembra lani ob našem obisku ribniških Romov tarnala Jasna Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas, enega od treh neformalnih in komunalno neurejenih romskih naselij v občini. Gre za eno izmed občin z romsko manjšino, kjer zakon ne predvideva niti romskega svetnika in je prepad med Romi in občinskimi oblastmi še očitnejši. V petek objavljeni javni razpis za financiranje »mreže večnamenskih romskih centrov« predvideva tak center tudi v Ribnici. Pa ga bodo res dobili? O kakšnih centrih je sploh govor? Kaj je njihov namen? In kaj bi bilo treba storiti, da bi tovrstni smiselni, a sporadični projekti postali dolgoročno učinkovit pripomoček za izhod iz več desetletij romske bede?
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.«
-
Oktobra 2023 je vlada Roberta Goloba potrdila spremembe zakonodaje na področju varstva živali. Šlo je za eno izmed tistih namer vlade, ki so smiselne, usmerjene v prihodnost in potrebne, a so bile politično zlorabljene za klic k tradicionalnim vrednotam, ki ga po zgledu skrajne desnice v tujini za motivacijo volivcev uporabljata SDS in NSi. Številnim ukrepom se je vlada potem pod pritiskom teh dveh strank in civilnodružbenih lobijev odpovedala. Malenkostno okrepljenemu varstvu živali pa se ji za zdaj ne bo treba, saj je ureditev kot skladno z ustavno potrdilo ustavno sodišče.
-
Kdo so nedotakljivi policijski šefi?
V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?
-
Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi.
-
Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi
Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?
-
Med strokovnostjo in političnostjo
Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?
-
Župan ne bo odgovarjal za spolni napad na mladoletne osebe
Ko se je konec lanskega novembra razvedelo, da naj bi se bil dornavski župan Matej Zorko z mladoletniki dogovarjal za spolne aktivnosti, ga je stranka SDS izključila in pozvala k odstopu. Tega je napovedal tudi sam, a na začetku letošnjega leta je javnost obvestil, da si je premislil in bo še vsaj dve leti župan. Premislil pa si je zato, ker ovadba, ki so jo pripravljali na policiji, ne bi zdržala sodne presoje. Zorko za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ne bi bil in ne bo obsojen. To so pred dnevi priznali tudi na tožilstvu in pojasnili, da so ovadbo zavrgli.
-
Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT
Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!
Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.
-
Kazenski postopki tudi za najmlajše?
Slovenija je šla po osamosvojitvi na področju kaznovalne politike po poti zahodnega sveta. To v tem primeru pomeni višje kazni, rast števila zapornikov, bolj polne zapore, več kaznovanja, manj resocializacije in psihosocialnega dela z obsojenci. Edino, kar je ostalo, lahko v sledovih opazimo v kaznovalni politiki za mladoletne osebe, tiste, stare med 14 in 18 let. Ta bi tudi morala biti skladna z mednarodnimi konvencijami in takšna naj bi bila tudi slovenska zakonodaja. A od velikih besed o strokovni in k človeku usmerjeni obravnavi najranljivejše skupine »delikventov« v praksi ni ostalo kaj dosti.
-
Zavetišča za usmrtitve živali?
Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.
-
Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži
Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.
