Peter Petrovčič
-
Leta smo se ali zgražali ali pa muzali ob početju SDS, ki lastnim kandidatom kot pogoj za kandidiranje na volitvah postavlja podpis izjave, da bodo, če iz stranke izstopijo, zapustili položaj poslanca. A sodišče je politični stranki pritrdilo in legitimiralo njeno prakso, ki poslance, ljudi, degradira na zgolj poslušne uslužbence svoje stranke. Več
-
Peter Petrovčič | Ilustracija: Tomaž Lavrič
»Od malega sem vedel, kaj sem in kdo sem«
Viktor je na prvi pogled čisto navaden, veder fant, malo starejši od trideset let, poln energije in upanja, čeprav na trenutke komaj zadržuje solze, ko opisuje svoje življenjske izkušnje. Rodil se je namreč »z napako, okvaro, motnjo, kot se temu uradno reče,« pojasnjuje, čeprav z njim ni nič narobe – rodil se je kot transspolna oseba. Torej kot človek, katerega spolna identiteta je drugačna od spola, ki mu je bil pripisan pri rojstvu. Več
-
V adventnem času so aktivisti za pravice živali pripravili nekaj gverilskih akcij. Za nekaj časa so »zasedli« kmetijo šišenskega kmeta, da bi opozorili na »resničnost tega, kar se dogaja žrtvam živinoreje, in predvsem izzvali miselnost v sedanji družbi«. Nekaj dni za tem so se s podobnimi sporočili ustavili pred klavnico Perutnine Ptuj v Ljubljani. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
Borut Marolt, ravnatelj vzgojnega zavoda v Logatcu: »Otrok ni zgolj svetinja«
Borut Marolt je javnosti najbolj znan kot pevec skupine Niet. Ravno v teh dneh se ponovno vrača na rokerske odre. Je tudi avtor mladinskega bestselerja »Kako se znebiti trupla«. A mi smo se k njemu na obisk odpravili iz povsem drugih razlogov. Marolt namreč že desetletje in pol dela v vzgojnem zavodu, kamor država pošilja »problematične« mladostnike. Pred dobrim letom dni je prevzel tudi vodenje zavoda, saj je bil izvoljen za ravnatelja. Nekoč so v zavode zapirali mlade že za najmanjšo napako, ki so jo storili, danes pa je povsem drugače, pravi. In če so nekoč tja prihajali mladi iz družin s preostro vzgojo, je dandanes v njih vedno več razvajenih otrok. Več
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Omejevanje pravice do splava je zgolj pot do prepovedi splava
Na Slovaškem se je obetal sprejem ene najbolj strogih zakonodaj glede splava v sicer do ženskih pravic dokaj razumevajoči Evropi. Zakon je predvideval, da bi morale ženske pred splavom opraviti ultrazvok. Da bi dobile dovoljenje za prekinitev nosečnosti, bi si morale ogledati ultrazvočne posnetke zarodka in v primerih, ko bi bilo to izvedljivo, poslušati tudi utrip srca »nerojenega otroka«. Poleg tega bi morale pridobiti soglasje očeta. Več
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Sodnik Jaklič proti človekovim pravicam – 0:1
Najbolj neprijetno za ustavno sodišče je, če mu evropsko sodišče za človekove pravice razveljavi sodbo. To se od časa do časa tudi zgodi. Pričakovano je na ustavnem sodišču precej več veselja, kadar se zgodi nasprotno: ko najvišje sodišče v Evropi potrdi njihovo sodbo kot pravilno. Tudi to se ne zgodi tako redko – zgodilo se je recimo pred dnevi, ko je sodišče v Strasbourgu potrdilo odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi kandidatne liste strank, ki ne upoštevajo spolnih kvot. Torej kvot, ki ženskam omogočajo dostop do politike in enakopravnost. Ustavni sodniki glede tega niso bili soglasni, diskriminacija žensk se ni zdela poseben problem predvsem ddr. Klemnu Jakliču. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Politika
Jože Kozina, vrhovni državni tožilec: »Mučiti je mogoče le živa in čuteča bitja«
Jože Kozina je javnosti najbolj znan kot tožilec, ki je prvi v zapor spravil tajkune, in kot tožilec, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da so menedžerski prevzemi sprevržena in kazniva dejanja, ne pa občudovanja vredni finančni posli, ki jih varuje svobodna gospodarska pobuda. Je pa tudi velik ljubitelj živali – ne zgolj na načelni ravni, kot smo seveda vsi, pač pa se v vprašanja pravic živali in odnosa med človekom in živaljo tudi strokovno poglablja. Več
-
5. 12. 2019 | Politika
Izgon prosilca za azil iz Slovenije
Pozabili smo že na sirskega begunca Ahmada Šamija. Gre za tujca, upravičenega do begunskega statusa, ki se je na lastno pobudo integriral v slovensko družbo in hkrati tujca, ki ga je Slovenija kljub temu vztrajno želela deportirati, izgnati iz države. Zgodba 28-letnega afganistanskega begunca Noorullaha Oriyakhela je v tem pogledu zelo podobna. »Noor je eden tistih, ki se je hitro in učinkovito zlil z novim okoljem. Hitro se je učil slovenščine, postal nepogrešljiv, prijeten in zelo delovni član mnogih organizacij. Ustvaril si je novo življenje,« so med drugim v izjavi za javnost zapisali ljudje in človekoljubne organizacije, ki mu stojijo ob strani. Tudi njega se je Slovenija odločila deportirati. Več
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Zdaj je jasno, zakaj 38-letni maroški državljan, ki naj bi bil pred časom posilil dve dekleti, ni bil izgnan iz države, ko je prišel iz zapora, kar bi pomenilo, da vsaj omenjenih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ne bi mogel storiti. Nekdanji prosilec za azil se lahko za to, da je ostal v Sloveniji, dejansko zahvali vladi Janeza Janše. Sliši se populistično in protislovno, saj gre za vodilno slovensko protibegunsko stranko. Več
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Zdaj je že pozabljen: sirski begunec Ahmad Šami je bil v nekem obdobju obraz begunske nevarnosti, obraz prišleka, kakršnih v teh krajih nočemo. Iz rodne Sirije je pobegnil, potem ko je v vojni izgubil vse, tudi bližnje prijatelje. V Evropo se je odpravil, da bi ponovno zaživel človeka vredno življenje, skupaj z družino. A v Sloveniji je moral skozi pravi pekel, ki je neizbrisljivo vplival na njegovo zdravje, da mu je nazadnje uspelo pridobiti vsaj začasni begunski status. Več
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Zaradi gospodarskega kriminala je bilo na večletne zaporne kazni v Sloveniji obsojenih že več nekdanjih vodilnih gospodarstvenikov. Na primer nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je v zaporu preživela že več kot pet let. Nekdanji politik in predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je pred dvema letoma šele začel prestajati dobrih sedem let zapora. Gre za ljudi, ki so oškodovali družbo, protizakonito pridobili premoženjsko korist, v stisko spravili delavce in njihove družine. Temu primerno so tudi izrečene kazni visoke. Več
-
14. 11. 2019 | Politika
Kaznivo dejanje ustanavljanja vaške straže
Svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje premier Marjan Šarec, je odločil, da bo potrebno ukrepati zoper Štajersko vardo (in druge podobne združbe), ki paradira po meji in išče begunce. Menijo, da bi to njihovo početje moralo biti kaznivo. Več
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Ne ubija reka, temveč politiki
Na predvečer dneva spomina na mrtve so črnomaljski gasilci iz Kolpe potegnili trupli. Tuja državljana sta utonila pri poskusu prečkanja reke in s tem slovensko-hrvaške meje. Več
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Mariborsko sodišče je po podatkih časnika Večer končalo sojenje zoper zobozdravnika Nermina Suljića. Bil je obsojen, ker je poskušal med puljenjem zoba posiliti pacientko. Sliši se neverjetno, a tik preden ji je zob izpulil, ji je v roke potisnil svoj spolni ud, potem izruval zob, pacientko dvignil s stola in jo posadil v umivalnik … Zdi se kot klasičen primer poskusa posilstva. Če žrtvi ne bi uspelo iztrgati se mu iz rok in zbežati, bi jo gotovo posilil. A Suljić ni bil obsojen za to, ampak za spolno nasilje. Zagrožena kazen je sicer enako visoka, od enega do desetih let zapora, Suljić pa je bil obsojen na le eno leto zapora, in to ne pravega zapora, pač pa je kazen pogojna. Če v prihodnjih treh letih ne bo storil kakega istovrstnega kaznivega dejanja in bil zanj tudi obsojen (kar je res malo verjetno), jo bo dejansko odnesel le z »opozorilom«. Ali pa niti to ne, saj se je pritožil in dokončno sodbo bo izreklo višje sodišče. Več
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
So vplivni v sodni dvorani res privilegirani?
Ko je javnost izvedela za večdesetmilijonski odpis dolga družini Janković, se je spet začelo veliko govoriti o dolgotrajnosti in neuspešnosti kazenskih postopkov zoper ljubljanskega župana. In ne samo zoper njega. Vtis je, da vplivnim politikom in predstavnikom kapitala vedno znova uspe nekako pretentati kazenski sistem. Je to le vtis? Je sistem res preveč radodaren s človekovimi pravicami, kar se izkaže v najbolj razvpitih primerih? Je vprašljiva sodna preiskava kot sinonim za prerazkošne pravice v kazenskih postopkih? Bi jo bilo treba odpraviti? Več
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
Študijski center za narodno spravo, ki ga je tik pred iztekom mandata leta 2008 ustanovila prva vlada Janeza Janše, vse od ustanovitve spodbuja polemike o svojem namenu, smiselnosti, prihodnosti … Razlog za to je, da ta javni zavod, financiran iz proračuna, ves čas deluje kot podaljšana roka SDS v kulturnem in političnem boju ter reinterpretaciji novejše zgodovine. Več
-
14. 10. 2019 | Družba
Romski svetniki že vse od februarja bojkotirajo Svet romske skupnosti – krovni in državni organ, kjer Romi sami odločajo o svojih zadevah. Moti jih, da ta organ že vse od ustanovitve obvladuje eno romsko društvo, en klan, v bistvu ena romska družina. In dokler bo tako, v svetu ne bodo sodelovali. Več
-
11. 10. 2019 | Politika
Ve se, kdo je bil za in kdo proti evropskemu načinu življenja
Čeprav ustavno sodišče še ni objavilo odločbe o zakonu o tujcih, ni dvoma, da bo zakon razveljavljen v delu, kjer predvideva prenehanje sprejemanja prošenj za azil brez izjem in brez individualne obravnave z takojšnjo zavrnitvijo na meji. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Družba
Zakaj romski otroci v posebnih osnovnih šolah pridobijo več znanja kot v rednih
»Smo odprta šola in z veseljem sprejmemo vsakega gosta,« se je glasilo vabilo črnomaljske Osnovne šole Milke Šobar - Nataše. Ker gre za osnovno šolo z največjim odstotkom romskih otrok in ker takšne šole posebej nerade odpirajo vrata javnosti, vabila ni bilo mogoče prezreti. Več
-
10. 10. 2019 | Družba
Ustavno sodišče razveljavilo zakon o tujcih
Po neuradnih a zanesljivih informacijah so ustavni sodnice in sodniki razveljavili novelo zakona o tujcih, ki jo je pred leti sprejela vlada Mira Cerarja. Razveljavili so sporni 10b. člen, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave. Več
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Družba
Evropski teden mobilnosti je vseevropski dogodek, namenjen ozaveščanju o težavah, povezanih s prometom in z avtomobilom. Pri vsem skupaj so najpomembnejši mladi, te so, v skladu s krovnim motom letošnjega tedna mobilnosti »Gremo peš«, spodbujali k pešačenju. Več
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Državni zbor je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo z namenom ugotavljanja politične odgovornosti vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Gre verjetno za najbolj ustavno in zakonsko sporno preiskovalno komisijo doslej. Politiki naj bi ugotavljali pravilnost (strokovnih) odločitev posameznih tožilcev in sodnikov. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Pozapremo delavce, ne kapitala
Kakšen je pogled na migracije in z njimi povezano tihotapstvo skozi oči največje ovire na poti v zahodno Evropo – varnostnih organov v državah na balkanski begunski poti. Recimo skozi oči slovenske policije. O tem smo spregovorili s Tomažem Peršoljo, vodjo sektorja za organizirano kriminaliteto. Več
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
V Nemčiji begunec, v Sloveniji zapornik
Ko se je konec julija nemški državljan turške narodnosti Ismet Kilic z ženo in dvema otrokoma vračal z dopusta na Hrvaškem, ga je aretirala slovenska policija. Odtlej sedi v priporu, saj je videti, da se je slovenska država odločila, da ga izroči turški, tam pa mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Kilic ni kriminalec, pač pa begunec in ena izmed številnih žrtev turškega režima, zaradi česar je v Nemčiji že pred več kot dvajsetimi leti dobil politični azil. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Sira, tudi sama nekoč begunka, dela kot prevajalka za več jezikov v azilnih postopkih. V zameno za (begunski) denar resnične zgodbe prosilcev za azil spreminja v zgodbe, na podlagi katerih je pridobitev statusa begunca skorajda zagotovljena. Sira je osrednji lik v filmu Le temps des égarés (Doba izgubljenih op.p.) in zgodba se dogaja v Franciji. A eno od sporočil fikcije je v tem primeru tudi povsem realna, bistvena, pogosto odločilna vloga, ki jo imajo prevajalci v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite, v azilnih postopkih. »Usoda beguncev ni v njihovih rokah ali v rokah odločevalcev na strani države, pač pa v rokah prevajalca v konkretnem azilnem postopku,« je lani ob tem času za Mladino povedal iranski begunec Ramin Shadani, ki je v času begunske krize konec leta 2015 delal kot prevajalec za UNHCR ter kasneje za Slovensko filantropijo. Več
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Družba
Mladi po vsem svetu, ki jih je spodbudila švedska najstnica Greta Thunberg, protestirajo zoper uničevanje okolja, pretirano izrabo naravnih virov, globalno segrevanje … Protestirajo zato, ker je očitno, da nismo sposobni ravnati, kot je prav, in zmanjšati človeško obremenjevanje okolja. In to kljub temu, da je uničevanje okolja sicer družbeno sprejeto kot zavržno ravnanje. Zoper okolje je mogoče storiti tudi več kaznivih dejanj, le preganjajo se ne. Glavni problem je pač v tem, da okolje ne more najemati najboljših odvetnikov, vlagati tožb, odškodninskih zahtevkov, predlogov za kazenski pregon. Bo kdo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki spodbuja krčenje amazonskega pragozda, obtožil »ekocida«, genocida nad okoljem, kaznivega dejanja uničevanja planeta? Več
-
Peter Petrovčič | Ilustracija: Tomaž Lavrič
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
V zadnjih petih letih je tožilstvo zaradi sovražnega govora vložilo manj kot dve obtožnici na leto, obsojena pa je manj kot ena oseba na leto. Takšno stanje je posledica že skorajda večne (strokovne) razprave o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča ali onemogoča pregon sovražnega govora. Nekaj mora biti hudo narobe, če se niti stroka ne more zediniti, kako razlagati posamezen člen kazenskega zakonika. Na to je v zadnji številki Delove Sobotne priloge opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik ter pro bono pravni zastopnik izbrisanih in prosilcev za azil Matevž Krivic. Svoj zapis je naslovil z besedami »Zakaj je 297. člen kazenskega zakonika treba čim prej spremeniti«. Več
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Politika
»Vsak dan smo pred poukom dvigali zastavo, mirno smo stali v vrsti, potem pa peli in plesali v čast predsednika Mobutuja. Pred vsakimi poročili so na televiziji pokazali njegovo podobo, na kateri je stopal z neba kot bog. Ko smo bili otroci, smo bili vsi prepričani, da je bog, da ne more umreti in da je edini, ki lahko obvaruje Kongo. Tega, ko smo bili otroci, nismo opazili, a z očmi odraslega je seveda postalo očitno, da so iz dolgoletnega predsednika načrtno delali polbožanstvo,« se otroških let spominja Richard iz Demokratične republike Kongo, ki zdaj z družino že peto leto živi v Sloveniji, kjer imajo vsi priznan status beguncev. Več
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Spolne zlorabe ne smejo zastarati?
Marija, Neža in Eva so ženske, ki so v preteklih mesecih za Mladino spregovorile o svoji izkušnji iz otroštva, ko so bile spolno zlorabljene. Njihova imena so izmišljena, družbena stigma je še vedno prevelika, da bi v javnosti nastopile z imenom in priimkom, se postavile pred fotografski objektiv … Vse so zlorabile osebe, ki so jih dobro poznale, brat, sosed, duhovnik. Poleg tega jih druži tudi to, da so pretekla dolga leta, desetletja, preden so bile o stiski, v kateri so vse od otroštva, sposobne spregovoriti sploh komurkoli, prijateljem, sorodnikom, kaj šele policiji, tožilstvu, sodnikom. Več
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Časnik Delo z globo nad pozornega in kritičnega bralca medijev Borisa Vezjaka
Boris Vezjak je profesor na dveh fakultetah v Mariboru, filozofski in pedagoški. Že nekaj let pa na svojem blogu In media res nastavlja ogledalo (slovenskim) medijem. Ima veliko dela, iz leta v leto več. Več
