Peter Petrovčič
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba Za naročnike
Prejšnji torek se je 30-letni moški skril v prtljažnik avtomobila svoje nekdanje 40-letne partnerke, in ko se je usedla v avto in speljala, streljal nanjo in jo ubil. Pred tem ji je že grozil, da ji bo zažgal hišo, jo odpeljal v tujino in celo zagrozil s smrtjo. Vse to se je zgodilo po tem, ko je kasnejša žrtev prekinila razmerje in ga zaradi groženj, neupravičenega snemanja in zalezovanja, ki so sledili, prijavila policiji. Kljub temu zoper očitno nevarnega nadlegovalca ni bila izrečena niti prepoved približevanja, domnevno, ker je šlo za grožnje na spletu, storilec pa je bil tedaj v tujini. Šlo je namreč za državljana Severne Makedonije, kar je sicer izjema od pravila, saj so morilci žensk v Sloveniji pretežno tu živeči, slovenski državljani. Seveda se kdaj tudi zgodi, da moški ubije svojo partnerko oziroma ženo, ne da bi ga policija poprej obravnavala za to ali drugo vrsto nasilja, nasilje v družini, grožnje s smrtjo. A »femicid« običajno zakrivijo policiji in pravosodju vnaprej »znani« storilci. Kaj bi država in kaj bi kot družba lahko storili in morali storiti, da bi bile ženske doma in v odnosu varnejše? Da ne bi več umirale?
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Konec avgusta je predsednica republike Nataša Pirc Musar objavila poziv za zbiranje kandidatur za položaj varuha človekovih pravic, saj se sedanjemu varuhu Petru Svetini šestletni mandat izteče februarja prihodnje leto. Čeprav gre za funkcijo, namenjeno najširši obliki varovanja človekovih pravic pred posegi oblasti vanje, je izbira varuha navadno, čeprav neupravičeno, zelo obrobna novica. A odkar se je v mandatu sedanjega varuha zgodila epidemija in avtoritarni odziv vlade nanjo, je jasno, da ne bi smelo biti in tudi ni povsem vseeno, kdo to mesto zaseda. Da torej nikakor ni vseeno, kdo bo novi varuh ali varuhinja človekovih pravic.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Usmrčen »gostilniški« medved Mitko
Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba Za naročnike
Diskriminacija ne more biti rešitev
»Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Pred časom je predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič za časnik Dnevnik dejal, da »država občinam nameni denar, občine pa za romska naselja z njim ne naredijo nič. Gradijo pa se športne dvorane, parki in druga infrastruktura.« Obtožba je resna, a žal tudi utemeljena. S proračunskim denarjem, namenjenim romski skupnosti, se gradijo celo turistične zanimivosti ali se preprosto pretaka v gospodarstvo. Občine z romskimi naselji poleg tega že četrto leto zapored prejemajo precejšnje dodatke od nekaj deset tisoč pa skoraj do milijona evrov na leto, odvisno od velikosti občine. Sredstva lahko porabijo po lastni presoji, zanje jim tudi ni treba polagati računov oziroma pisati poročil o porabi. Verjetno je jasno, da se ta sredstva ne porabljajo v skladu z namenom. To navsezadnje dokazujejo tudi dolga desetletja in še danes komunalno neurejena romska naselja, v katerih umirajo novorojenčki.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Ko se je pred časom na izrednem sestanku sestala medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, je sprejela »pomembno« odločitev – o ustanovitvi dodatne delovne skupine, točneje »podskupine za izboljšanje varnostne problematike«. Sprejeta pa je bila še ena »novost«. Vlada je teden kasneje s sklepom spremenila sestavo matične delovne skupine. Ni šlo le za to, da bi kakega nekdanjega predstojnika ali drugega predstavnika državnega organa zamenjala s sedanjim, šlo je za vsebinsko spremembo. Iz delovne skupine je bil umaknjen urad za narodnosti. Nadomestil ga je dodatni predstavnik policije.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Družba
V soboto, 7. septembra, je v Postojni v organizaciji urada za oskrbo in integracijo migrantov potekal nogometni turnir pod geslom »S športom do strpnosti«. Na njem so sodelovale tri ekipe – begunska reprezentanca Slovenije, domače moštvo NK Proteus Postojna in ekipa mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v Postojni. »Urad in domači postojnski nogometni klub NK Proteus Postojna sta na turnirju spletla tesne vezi, lokalni nogometni klub pa bi lahko omogočal vadbo nogometa še večjemu številu mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v namestitvi za mladoletnike brez spremstva,« so zapisali na spletni strani urada.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura
V organizaciji Slovenske filantropije bo v Ljubljani in drugih krajih po državi potekal 15. festival migrantskega filma. V Ljubljani bodo filmi na ogled od 23. do 26. septembra v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, prostorih AGRFT in Slovenske filantropije.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
»Del večinskega prebivalstva ne bo Romov nikoli sprejel«
Franci Kek je delu javnosti najbolj znan po organizaciji nekdaj enega največjih glasbenih festivalov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Rocka Otočec. Drugemu delu po skriti kameri, spet tretjemu po tem, da je bil poslanec državnega zbora. Zdaj je že nekaj let predvsem sobodajalec. V državni zbor je bil leta 2008 izvoljen kot član stranke Zares in tudi nasploh se prišteva k političnemu polu, ki se razteza levo od sredine. Pred leti je sodeloval pri komunalnem urejanju največjega romskega naselja v jugovzhodni Sloveniji Brezje-Žabjak in vsaj odtlej ne skriva svojih mnenj o romski skupnosti, ki bi morda sodila v svetovni nazor na drugi strani politične daljice, čeprav vsaj na Dolenjskem glede vprašanj, povezanih z Romi, nič ni tako enostavno.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Na začetku šolskega leta so starši učencev Osnovne šole Žalec I in II prejeli obvestilo, da se odslej šolska prehrana ne bo več prilagajala željam staršev muslimanske veroizpovedi. Obvestilo je podpisala Bina Lokar, direktorica Zavoda Petka, ki skrbi za prehrano v tej šoli.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
»Pred 30 leti ni bilo nič zelo nenavadnega, če sta se v šoli stepla mladoletnika. Danes je drugače.«
Odziv lokalnih oblasti in državne politike na domnevno povečanje kriminalitete (in vse druge težave) v romski skupnosti je bolj ali manj represiven. Predvsem bolj. Pravosodju se očita, da je do Romov preveč popustljivo, zapori pa so jih hkrati polni. In bodo le še bolj. Strožji bo nadomestni zapor, mladoletne Rome bi pošiljali v zapor že s 14 leti. O kazenskopravnem reševanju vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, smo se pogovarjali z Mojco Mihelj Plesničar, ki raziskuje področje kaznovanja v kazenskem pravu, predvsem v povezavi z marginaliziranimi skupinami, med katere sodijo mladostniki, ženske, tujci in seveda Romi.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Je Janševa vlada bolj spoštovala človekove pravice kot Golobova?
Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina v intervjuju za spletni portal N1 dejal, da je vlada Janeza Janše celo v času epidemije varuha bolj upoštevala, kot ga zdaj upošteva vlada Roberta Goloba: »V tistem obdobju se je upoštevalo več mnenj in stališč varuha, kot pa se jih danes.« Janševa vlada je torej bolj spoštovala človekove pravice, kot jih sedanja, in posledično je bila v tem pogledu manj avtoritarna in samopašna, kot je sedanja? Res? Ne gre za to, da bi bila Golobova vlada v tem pogledu kaj posebej razsvetljena, a vendar se vsi spomnimo vsaj vladanja z odloki, ki so potem kot neustavni eden za drugim padli pred ustavnim sodiščem, ali pa omejevanja shodov in svobode izražanja ter pretirane policijske represije na protivladnih shodih in maltretiranja vidnejših protestnikov v času Janševe vlade.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Družba
Odiranje divjega prašiča za otroke
Sredi avgusta je v občini Renče-Vogrsko potekal že 11. tabor preživetja v naravi, namenjen osnovnošolcem, predvsem najmlajšim, otrokom, starim od šest do devet let. Štiridnevni tabor je pripravila tamkajšnja civilna zaščita v sodelovanju s Slovensko vojsko, policijo, gasilci in lovci, otroci pa so se učili prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi. Ter odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Svet
Neonacizem, rasizem in nepogrešljivi tuji delavci v vzhodni Nemčiji
V Nemčiji se pred deželnimi volitvami na vzhodu države, v Brandenburgu, Saški in Turingiji, še posebej močno krepi protitujska retorika. Na rasizem vzpenjajoče se skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) se z lastnim rasizmom odzivajo zmernejše desničarske, sredinske in druge politične stranke. Kaj pa tujci, migrantski in drugi tuji delavci? Ti so, kljub vsemu, za (vzhodno) nemško gospodarstvo »nepogrešljivi«, pravi najnovejša študija.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica, je med drugim dejala: »Razmišljamo o tem, da socialnih prejemkov ne bi dobivali v denarju in da bi se nekateri socialni prejemki umaknili, če otrok ne hodi v osnovno šolo. Če namreč ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice, v navednicah.« Gre za splošno razširjeno prepričanje, da tri desetletja pozitivne diskriminacije, dodatnih (materialnih) pravic ter posebnih olajšav in odpustkov za romsko skupnost niso imela učinkov, razmere so kvečjemu slabše. Tako misli celo predsednica republike, diplomirana pravnica, odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka in direktorica Rdečega križa. In ta splošna resnica se uporablja kot poglavitni argument za novo, tršo politiko do Romov, jemanje, omejevanje pravic in strožje kaznovanje – (negativno) diskriminacijo torej.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Politika
Desnica na čelu svete vojne zoper romsko skupnost
Zdi se, da se bo po tridesetih letih zanemarjanja in načrtnega zapostavljanja etnične manjšine zdaj politika končno poenotila, da je nekaj treba storiti – Romom omejiti in odvzeti socialne pravice, nasploh dodatno otežiti življenje in posebej zanje celo sprejeti strožjo kazensko zakonodajo.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Politika
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je konec julija javnosti predstavil novosti avstrijskega azilnega sistema – v bistvu nove zahteve in obveznosti, ki jih bo država naložila prosilcem za azil. Uradno gre za ukrepe, ki naj bi prosilcem »osmislili« dolge dneve, mesece in leta čakanja v azilnih postopkih in s tem okrepili integracijske procese, torej vključevanje v družbo. Dejansko pa gre za prizadevanja za dosego cilja – odvračanje tujcev od vlaganja prošenj za azil –, ki ga Avstrija sicer povsem drugače uspešno dosega že desetletja.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Politika
V Sloveniji še danes živi nekaj izbrisanih, ki so še vedno izbrisani
Čeprav je premier Robert Golob ob obletnici izbrisa februarja letos za Mladino zagotovil, da »podpira predloge glede dokončne ureditve statusa izbrisanih«, je nekaj dni kasneje tudi zaradi za izbrisane neugodne ustavne odločbe postalo očitno, da bo vlada to vprašanje potisnila v drugi plan.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Svet
Ne rešite afganistanskih žensk?
Olimpijska ekipa beguncev je najhitreje rastoča reprezentanca. Letos je begunska boksarka Cindy Ngamba zanjo osvojila prvo, bronasto medaljo. Z reprezentanco že kar 37 begunskih športnikov pa je povezan tudi škandal, če zapišemo natančneje, zaradi okornih pravil Mednarodnega olimpijskega komiteja je bila ena izmed članic begunske ekipe, Maniža Talaš, ki je pribežala iz Afganistana in sedaj živi in trenira v Španiji, diskvalificirana.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Družba
»Nekatere občine celo umetno ohranjajo težave v romski skupnosti«
Negativen odnos do romske skupnosti se krepi, celo najvišji predstavniki države uporabljajo težke besede. Zdi se, da se bliža čas obračuna in discipliniranja etnične manjšine, ki je – če poslušamo njene najglasnejše kritike – desetletja brezskrbno uživala privilegije in popolnoma zanemarila svoje dolžnosti. O tem in drugih stereotipih in predsodkih ter tudi o povsem resničnih težavah Romov smo se pogovarjali s predsednikom Romskega akademskega kluba, organizacije, ki združuje dobršen del višješolsko izobraženih slovenskih Romov.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Politika
Ko je bilo konec novembra lani s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem odvzetih 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, je bilo mogoče slutiti, da se zgodba ne bo končala tam in tedaj, kot je to pri odvzemih trpečih rejnih ali pa hišnih živali v navadi. Da je v ozadju večji načrt in višji cilji, je bilo jasno, ko so se ravno v tem primeru na noge dvignile kmečke interesne organizacije – Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica – ter politične stranke z desnice in navsezadnje, ko je zastopanje kmeta prevzel sam osebni odvetnik Janeza Janše, Franci Matoz. Zdaj, dobrega pol leta kasneje, je jasno, da jim je načrt – ohromitev inšpekcijskega nadzora za dobrobit živali – uspel.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Politika
Romi goljufajo, Nataša Pirc Musar pa optimizira?
Pred dnevi je NSi vložila sveženj zakonskih sprememb, s katerimi želi med drugim »omejiti zlorabe instituta pomoči za brezposelne«. V bistvu gre za ponovno vložitev že na prvi pogled diskriminatornega svežnja zakonskih sprememb, ki ga je pred časom predlagalo 11 županj in županov občin iz jugovzhodne Slovenije, namenjen pa je izključno discipliniranju točno določene manjšine – romske. Sramotna pobuda, ki se ji je sedanja vlada domnevno odrekla, očitno dobiva nov zagon na najvišji politični ravni. Zdaj prihaja neposredno iz parlamentarne stranke. Pred časom je ob obisku romskega naselja o tem naklonjeno govorila celo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da »če ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice«, saj menda Romi »zelo dobro poznajo svoje pravice, svoje dolžnosti pa malo manj«. O čem sploh govorimo? In zakaj gre za hinavski odnos in dvojna merila?
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Politika
Na dan streljanja na eni izmed finskih osnovnih šol, 2. aprila letos, se je v komentarjih pod novico o tem streljanju na spletnem portalu 24ur pojavila grožnja, da se bo nekaj takega 10. aprila zgodilo tudi v slovenskih šolah. Policija je tedaj z načinom obveščanja šol in javnosti povzročila precejšnjo paniko in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je tudi v intervjuju za Mladino pred mesecem priznal, da se je policija »do določene mere napačno odzvala. Zato smo se tudi takoj lotili spremembe protokola in prišli do t. i. semaforja obveščanja šol«. Minister je pod pritiskom javnosti tedaj odredil izredni strokovni nadzor. Ta je zdaj pokazal, da je bilo obveščanje strokovne in splošne javnosti še najmanjša težava.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Družba
Naraščajoči občutek ogroženosti zaradi migrantov ali Romov navkljub ugodni stopnji varnosti v državi
»Ko boste to brali in prebrali, ne boste več mirno spali. Še več. Ko se boste zbudili, boste odhiteli v najbližjo specializirano prodajalno in se oborožili,« uvodnik Demokracije Magazina, posebne izdaje tednika Demokracija, posvečene migracijam, začne urednik Boris Tomašič, sicer programski direktor in solastnik televizijske postaje Nova24TV. Res je, Demokracija in Nova24TV sta v neposredni lasti politične stranke SDS in njenih članov in funkcionarjev, ki pri vprašanju migracij (in prenekaterih drugih) zastopajo najbolj skrajno desna stališča oziroma politiko. Politiko, ki jo je novoizvoljeni evropski poslanec iz te stranke Branko Grims nedavno opisal kot »najbolj desno v politični ponudbi«. A prepričanje, da glavno mesto in država nasploh nista več varna zaradi migrantov, je vse bolj splošno razširjeno tudi v manj desnih, torej vsaj v sredinskih, če ne že skoraj tudi v levih delih volilnega telesa. Vsekakor bi našli več ljudi, ki so prepričani o tem, kot nasprotno. Pa ima vse to podlago v dejstvih, statistiki, v stvarnosti nasploh?
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Družba
Pred dnevi je ljubljanski živalski vrt »ZOO Ljubljana« sporočil, da je v sodelovanju s še nekaj drugimi tujimi vrtovi v naravo »vrnil« kak ducat alpskih kozorogov, od katerih jih je bilo pet vzrejenih v ljubljanskem živalskem vrtu. Dogodek so poimenovali »zgodovinska vrnitev živali v naravo«, kar naj bi nakazovalo, da je šlo za zelo pomemben dogodek. Dejansko pa sicer na prvi pogled plemenito dejanje razkriva vso bedo obstoja ljubljanskega in v bistvu živalskih vrtov nasploh.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Družba
Popoldanski kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem so različne uradne službe redno izdajale opozorila, da mora izboljšati skrb za dobrih 20 glav goveda, potem pa je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic novembra lani 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, odvzela. Za odvzem ne bi javnost nikoli slišala – kot ni slišala za preostalih 211 lani in 146 predlani odvzetih glav goveda – če ga ne bi politična desnica izkoristila za napad na ureditev, ki za kmete prinaša nekatere omejitve pri ravnanju z živalmi ter naravo in okoljem nasploh.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
Za sedanjega notranjega ministra se zdi, kot da nekako ni človek, ki bi bil prva izbira vsakokratnega mandatarja za vodenje tega državotvornega resorja, in tokrat res ni bil. A ko enkrat zasede mesto v vladi, si je pravzaprav težko predstavljati, da bi ga odnesla kaka kaprica, politična naivnost, kaj šele resnejša afera. Še vedno vztraja, da se za notranjega ministra ne spodobi, da bi po nepotrebnem nastopal v javnosti, zato pa se nabere toliko več neprijetnih vprašanj, ko vendarle privoli v pogovor. Tokrat smo se pogovarjali o migracijah in razlogih zanje, varnosti in solidarnosti, (de)politizaciji policije, različnosti in podobnosti notranje politike prejšnje in sedanje vlade, rezilni žici in (ne)humani obravnavi tujcev.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Upanje za gostilniške medvede?
Four Paws je mednarodna organizacija za varstvo živali, posveča se reševanju divjih in drugih živali, ki trpijo zaradi posledic človekovega ravnanja. Med drugim po Evropi že leta rešuje medvede, ki živijo v ujetništvu, in poskrbi za njihovo namestitev v zavetiščih za medvede v naravnem okolju. V to skupino medvedov sodijo tudi tako imenovani gostilniški medvedi, ki jih zasebniki zadržujejo v kletkah, navadno ob gostilnah. To početje je organizaciji skupaj z oblastmi v posameznih državah članicah EU že uspelo povsem izkoreniniti, pri njem vztrajata le še dve državi, Litva in Slovenija.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
Po daljšem času se je v primeru ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča, ki je imel šest let med službovanjem na ustavnem sodišču odprt popoldanski s. p., oglasila protikorupcijska komisija. Zoper ustavnega sodnika Jakliča je uvedla prekrškovni postopek, ker ustavnega sodišča leta 2017 ni obvestil o odprtju s. p.-ja, letos marca pa tudi ne o zaprtju, čeprav bi to v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije moral storiti.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Slovenija zgolj sramežljivo spremlja porast neonacističnih gibanj v državi
Marsikdo se bo še spomnil, s kakšno lahkoto je policija razpustila povsem mirne shode proti avtoritarnosti vladanja v času zadnje vlade Janeza Janše. Včasih je bilo dovolj že, da so množici očitali oviranje prometa. Ko pa so se v središču prestolnice dva dni pred evropskimi volitvami zbrali neonacisti, dvigovali iztegnjene desnice in razobešali nacistične simbole, se to ni zgodilo.
