Peter Petrovčič
-
Peter Petrovčič | Ilustracija: Tomaž Lavrič
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba Za naročnike
Sploh se ne zgodi tako redko, da kak uporabnik družabnega omrežja Twitter sporoči, da ga je na domu obiskala policija, ker naj bi bil s svojimi zapisi storil to ali ono kaznivo dejanje – sovražni govor, grožnjo, razžalitev … Pri tem se je težko znebiti občutka, da je med njimi prevladujoč odstotek takih, ki so v svojih zapisih kritični do vlade Janeza Janše, njenih predstavnikov in predstavnikov vladnih strank in politike, ki jo te nasploh predstavljajo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je presenetljivo preprost. Več
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Politika
Daleč se zdijo časi, ko je Ivan Gale, tedaj vodja splošne službe v zavodu za blagovne rezerve, začel opozarjati na korupcijo, nepotizem in oškodovanje javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme, s katero naj bi si pomagali pri spoprijemanju z epidemijo, in zaradi tega izgubil službo. Zdaj se je, skupaj s še dvema protikandidatoma, prijavil na razpis za direktorja zavoda, ki ga je objavil upravni odbor zavoda. Izbirni postopek naj bi opravili na ministrstvu za gospodarstvo, novega direktorja pa naj bi potrdila vlada. A katera vlada? Več
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Kadrovski posegi SDS kot investicija za opozicijsko prihodnost
Odhajajoča vlada Janeza Janše je infiltracijo strankarskega kadra v državne sisteme in podsisteme ves čas jemala zelo resno. A od vseh državnih organov je na ta način verjetno najbolj brutalno posegla v policijo. Kje vse je SDS v policiji pustila svoje sledi oziroma ljudi? In kakšni so načini in poti do demokratizacije policije, do vračanja stroke tja, kjer zdaj odloča politika in, ne nazadnje, do povrnitve stopnje zaupanja v policijo, ki se je med prebivalci v slabih dveh letih več kot prepolovila? Več
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Bodoči predsednik vlade napovedal popravo krivic za protestnike
»Dali smo obljubo in jaz jo ponavljam: sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo,« je v ponedeljkovem Studiu 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču dejal bodoči predsednik vlade Robert Golob. Govoril je o različnih kaznih, ki jih je policija v preteklih dveh letih izrekala protestnikom zaradi zastraševanja. Več
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Kot kaže, bo v prihodnjih mesecih konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču odpravila pravico do splava, ki jo ženske v ZDA uživajo zadnjega pol stoletja. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti, se v številnih (konservativnih) zveznih državah že vsaj zadnje desetletje ali dve vse bolj krči. Ko bo vrhovno sodišče odpravilo pravico do splava na zvezni ravni, vsaj tako kaže zdaj, bodo številne zvezne države splav prepovedale. V številnih državah zagotovo takšno zakonodajo pripravljajo že zdaj. Ena od teh je Teksas, po številu prebivalcev – ima jih 30 milijonov – druga največja zvezna država. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je tam delovalo okoli 130 klinik, kjer so opravljali splav. Danes jih je le še 19. Oblastem je z leti uspelo zmanjšati število teh klinik z uzakonjanjem nepotrebnih in težko dosegljivih standardov glede fizičnih razmer, opreme in osebja. Določile so tudi druge omejitve. Prekinitev nosečnosti lahko (zasebno) zdravstveno zavarovanje krije le, če je ogroženo življenje nosečnice. Zapovedano je posebno predhodno svetovanje, in to v rokih, ki pomenijo, da mora posameznica vsaj dvakrat opraviti (včasih dolgotrajno) pot do klinike. Splav je tam dopusten le do šestega tedna nosečnosti, vsaj 24 ur pred posegom pa mora posameznica opraviti ultrazvočni pregled, pri katerem ji mora izvajalec pokazati in opisati ultrazvočne posnetke. Več
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Politika
Topel sprejem in hladna realnost
Tretji dan ruske invazije na Ukrajino je notranji minister Aleš Hojs sporočil, da lahko Slovenija nemudoma sprejme 200 tisoč (ukrajinskih) beguncev. Če bi lahko brez težav nastanili in nahranili 200 tisoč ljudi ter jim omogočili človeka vredno življenje, potem to za 5968 ukrajinskih državljank in državljanov, ki so doslej zaprosili za začasno zaščito, ne bi smel biti najmanjši problem. Je torej za njih dostojno poskrbljeno? Na žalost ne. Več
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Politika
(Ne)legitimnost odhajajoče vlade
Čas mesec ali celo dva po volitvah, ki nakažejo menjavo oblasti, je za odhajajočo vlado poseben čas. Pravno gledano se deli na obdobje do konstituiranja novega državnega zbora, v katerem imajo vlada in njeni ministri še polna pooblastila, in na obdobje do izvolitve nove vlade v državnem zboru, v katerem ima vlada le še omejene pristojnosti. Od zunaj pa se ravnanje odhajajoče vlade presoja predvsem po stopnji samoomejevanja ali odsotnosti tega v prvih dveh do treh tednih in po (ne) upoštevanju pravil o tekočih poslih v tednih, ki sledijo do izvolitve nove vlade. Več
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Družba
Snežič kršil oglaševalski kodeks
Rok Snežič se predstavlja kot strokovnjak za davčno optimizacijo, kar je lepši izraz za davčno utajo. Je eden izmed sodelavcev predsednika SDS Janeza Janše in podpornik njegove stranke. Pred nedavnimi volitvami, konec februarja, se je dejavno vključil v predvolilno kampanjo. Čeprav uradno nima ne premoženja ne omembe vrednih prihodkov, je naročil in plačal oglasni prostor, plakate, na katerih je bila fotografija poslanca Levice Miha Kordiša s pripisanim vprašanjem »Si Slovenija to zasluži? KUL poslance«. Na vprašanje, kako je mogoče, da fizična oseba brez sredstev za preživljanje lahko nameni tisoče evrov za predvolilno oglaševalsko kampanjo, ni smiselno iskati odgovora, kaj šele od uradnih organov pričakovati, da zahtevajo odgovornost. Navsezadnje niti kazenskemu sodišču ne uspe začeti sojenja zoper Snežiča, čeprav mu tožilstvo očita, da je leta 2013 v postopku osebnega stečaja upnike oškodoval za okoli pol milijona evrov. Več
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Politika
Predsednik stranke Gibanje Svoboda in najverjetnejši predsednik vlade Robert Golob je pred volitvami napovedal, da bo njegova vlada s slovensko-hrvaške meje odstranila rezilno žico. Ne glede na to, da gre za všečno predvolilno obljubo, in ne glede na vprašanje, kaj pojmovno široka napoved sploh pomeni (na južni meji je poleg rezilne žice tudi precej panelnih ograj, ki pa imajo na vrhu prav tako rezilno žico), in ne glede na vprašanje, s kakšnim tempom se bo Golobova obljuba uresničevala, je to korak v pravo smer, torej stran od dosedanje skrajno nehumane mejne politike. Vendar z vidika odnosa države do beguncev, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, to ni najpomembnejše vprašanje politike do migrantov. Več
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Svet
Svet Evrope je objavil poročilo s statistiko o stanju v zaporih v državah članicah v letu 2021. Glavna ugotovitev je, da se je število zapornikov v EU zmanjšalo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer po dolgih letih ni več težav s prezasedenostjo. Se pa Slovenija uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, ki jih je po slovenskih zaporih skoraj tretjina, povprečje v državah Sveta Evrope pa je 15,3 odstotka. Več
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Koliko proračunskih sredstev, ki jih zberemo ljudje z davki in drugimi prispevki, naj država namenja za oboroževanje in koliko za druge namene? Katero orožje in opremo naj kupuje, po kakšni ceni in kdaj? Ta tema je navrgla tudi eno večjih korupcijskih afer, afero Patria, zaradi katere so bili do posega ustavnega sodišča vidni javni funkcionarji obsojeni na pravnomočne zaporne kazni in že tudi prestajali kazen. Ne nazadnje, med njimi je bil tudi donedavni predsednik vlade Janez Janša. A hkrati so to vprašanja, glede katerih ljudstvo (ki ima po ustavi oblast) nima prav nobene besede. Nobene. To kaže tudi torkova odločitev ustavnega sodišča, da referenduma o nakupu 45 osemkolesnikov Boxer za ceno okoli 400 milijonov evrov ne bo. Več
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Freedom House opozarja, da Slovenija drsi v avtoritarizem
Globoka država se je pred volitvami spet trudila umazati ime Janeza Janše in njegovih koalicijskih partnerjev. Ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki meri stopnjo svobode in demokracije po svetu (in je seveda del globoke države postkomunistične zarote v Sloveniji) je tik pred državnozborskimi volitvami sporočila, da je bilo lani med vsemi državami v regiji prav v Sloveniji nazadovanje demokracije največje. Več
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Politika
Državno odvetništvo se zaveda, da (po nareku vlade) ravna protizakonito
Državno odvetništvo javno še ni komentiralo vlaganja tožb zoper protivladnega protestnika Jašo Jenulla. Je pa bilo kljub temu razvidno, da se s tem ne strinja in da ima o zakonitosti in ustavnosti takšnega početja resne pomisleke. Zdaj je generalni državni odvetnik Jurij Groznik posredno, a javno in nedvoumno priznal, da je vlada državne odvetnike proti njihovi volji prisilila v vložitev teh tožb. Več
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Da so moralni, etični, pa tudi pravni in v celoti demokratični standardi vedenja in ravnanja visokih predstavnikov vlade in koalicije v državnem zboru precej nižji, kot so bili poprej, bi zanikali le najzvestejši volivci SDS in njenih satelitov. Nič drugače ni z javno besedo funkcionarjev. Več
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Velike obljube, kruta realnost
Ob začetku ruske invazije na Ukrajino so evropske države, tudi Slovenija, izrekle dobrodošlico ukrajinskim beguncem in odprle meje. Slovenska vlada je svojo odločitev tudi utemeljila z zapisom na Twitterju: »Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana.« Zunanjega ministra Logarja so nekaj dni kasneje na novinarski konferenci ob uradnem obisku v Nemčiji vprašali, ali imamo v Sloveniji hierarhijo beguncev, in odgovoru se je izognil z besedami: »Slovenija podpira breme begunskega vala, sodite nas po dejanjih.« Prav. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Družba
Zloraba državnih (represivnih) organov
Prejšnji petek je Inštitut 8. marec prejel dopis z inšpektorata za notranje zadeve, v katerem jih ta obtožuje, da vodi nezakonito volilno kampanjo. Gre za uradni dopis državnega organa, ki pomeni začetek prekrškovnega postopka za izrek kazni zoper nevladno organizacijo, kritično do vlade. Vse to bi nevladniki lahko predvideli in verjetno tudi so. Vzorec je namreč očiten. Začne se z zapisom predsednika vlade Janeza Janše na Twitterju, ki se potem materializira v obliki prisilne odločbe (ali ravnanja) tega ali onega inšpekcijskega, represivnega ali katerega drugega državnega organa s pristojnostjo za poseganje v človekove pravice. Sistem je dobro utečen. Predsednik vlade da usmeritev, navodilo, zahtevo, državni organi jo upoštevajo. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Bodo ukrajinski begunci na status begunca čakali več let?
Ruski vdor v Ukrajino se je začel 24. februarja. Tri dni kasneje so k nam prispeli prvi ukrajinski begunci. Notranji minister Aleš Hojs je napovedal, da jih lahko Slovenija sprejme do 200 tisoč. Več
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Ko je poleti 2020 paravojaška protitujska organizacija Slovenska varda (znana tudi kot Štajerska varda) napovedala izvedbo tabora za urjenje v občini Slovenske Konjice, je tamkajšnja občinska uprava, točneje župan Darko Ratajc s podporo občinskih svetnikov, podala izjavo za javnost, da »uniformirani pripadniki te in ostalih paravojaških skupin v naši občini niso zaželeni«. Izjavo so podpisale vse svetniške skupine razen svetnikov iz SDS. SDS se je na državni ravni v preteklosti zadržano, a vendarle izrekala proti vardi in njenim dejavnostim. V lokalnem okolju je marsikje drugače. Varda je omenjeni tabor v Slovenskih Konjicah navkljub nasprotovanju občinskih oblasti pripravila, za organizacijo je bil odgovoren njen »višji vodnik« Damjan Furman. Več
-
6. 4. 2022 | Politika
Gibanje Svoboda bo lahko nastopalo na soočenjih RTV Slovenija
Upravno sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da mora RTV Slovenija do izdaje pravnomočne odločitve v upravnem sporu upoštevati politično stranko Gibanje Svoboda kot parlamentarno stranko. Več
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
»Ker je prepoved politične stranke v demokratičnih državah skrajni in izjemni ukrep, so frivolne – na prvi pogled popolnoma neutemeljene in nesmiselne – pobude za prepoved strank že same po sebi slabo znamenje za demokratičnost družbe. Zavrnitev pričujoče pobude kot očitno neutemeljene zato nosi tudi pomembno simbolno sporočilo: Ustavno sodišče se z neresnimi vlogami ne bo ukvarjalo, predvsem pa se ne bo pustilo zlorabiti v politične namene.« S temi besedami je končala pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, s katero so zahtevo za prepoved delovanja opozicijskih političnih strank Levice in SD zavrnili kot očitno neutemeljeno, ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar. Več
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
»Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo. Več
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Ministrica za šolstvo Simona Kustec, nekdaj članica SMC, ki se je nedavno preimenovala v stranko Konkretno, bo na letošnjih volitvah kandidirala na listi domoljubnih, protitujskih političnih strank, združenih pod imenom Povežimo Slovenijo. Ministrica je že na začetku mandata podpirala zamisli o sankcioniranju romskih družin, katerih otroci šole ne obiskujejo redno. Potem je NSi predstavila nekakšno reformo socialne zakonodaje, ki vključuje omenjeno zamisel. Zdaj, manj kot mesec pred volitvami, se v parlamentu ti zakoni dejansko spreminjajo, in to po skrajšanem postopku. Več
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Ko je v začetku leta Vili Kovačič vložil pobudo za presojo (proti)ustavnosti delovanja Levice in Socialnih demokratov, so ustavni sodnice in sodniki napovedali absolutno prednostno obravnavo, da bi zadeva čim manj vplivala na volitve, ki bodo 24. aprila. Dan pred začetkom volilne kampanje so vpleteni prejeli pričakovano odločbo, pobudo so zavrnili kot očitno neutemeljeno. Po domače rečeno, kot pobudo, ki glede na veljavno domače in evropsko pravo nima stika z realnostjo. Več
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Ko je jeseni 2020 vlada zapovedala enega izmed lockdownov za preprečevanje širjenja epidemije, je policija dobila nalogo, da najmočneje pritisne prav na petkove protivladne protestnike, čeprav je šlo za shode omejenega števila ljudi na prostem. Nekaj deset vidnejših protestnikov je zato posedlo v avtomobile in v znak protesta zoper vladno avtokracijo nekajkrat zakrožilo okoli oblastnih simbolov, poslopij državnega zbora, vlade … Ker jim policija ni mogla izdati kazni za kršenje epidemioloških zapovedi, jim je v sicer prazni večerni Ljubljani izrekla kazni za oviranje prometa, neprimerno uporabo smernikov in svetlobnih signalov ter za hupanje. Več
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Evropsko sodišče pritrdilo ustavnemu
Predsednik vlade Janez Janša in drugi visoki predstavniki vlade in SDS so zadnje leto krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. Tako je bilo tudi, ko je to odločilo, da so prepovedi ali nesorazmerne omejitve pravice do zbiranja, združevanja in izražanja kritičnega mnenja, torej do protesta, celo v času epidemije protiustavne. O teh vprašanjih je pred dnevi prvič razsodilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Njegova odločba se zdi kot kopija odločbe slovenskega ustavnega sodišča. Več
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Javno zbiranje prepovedano. In kaznivo.
Od začetka ruske agresije na Ukrajino se tudi v Rusiji vrstijo javna zbiranja proti vojni in proti oblasti sami. Na njih je bilo aretiranih že skoraj 14 tisoč ljudi. Vse to v Rusiji ni nič novega. Odkar je pred dvema desetletjema Vladimir Putin prevzel oblast, se je ta na javna zbiranja, shode, proteste proti oblasti odzivala z aretacijami, sodnimi postopki ter denarnimi in zapornimi kaznimi za domnevne kolovodje teh zbiranj, predvsem vidnejše predstavnike opozicijskega gibanja. Najvidnejši predstavnik slovenskih protivladnih protestnikov zadnjih dveh let, Jaša Jenull, je prejšnji teden prejel kazen v višini 34 tisoč evrov za en sam javni shod. Več
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Oče je moški in mama je ženska
Prejšnji četrtek so se pred ustavnim sodiščem zbrali protestniki. Pod vodstvom Aleša Primca, predsednika nekdanjega gibanja, zdaj politične stranke Glas za otroke in družine, so opozarjali, da ustavni sodniki odločajo o »ukinitvi zakonske zveze«, in sporočili, da je »zakonska zveza žene in moža tisočletna naravna zveza in prostor za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka in zato ne more biti protiustavna«. Več
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Prepovedani in dovoljeni shodi
Prepovedana niso vsa zbiranja na javnih površinah, le tista, kjer vlada predvideva, da bo prišlo do izražanja do vlade kritičnih mnenj ali pa mnenj, ki vladnim strankam kako drugače niso po godu, med temi gre predvsem za progresivne misli. Več
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Dve leti bo tega, kar smo pisali o težavah, ki jih imajo prosilci za azil in celo ljudje s priznano mednarodno zaščito z odpiranjem bančnih računov v Sloveniji. Odločba zagovornika načela enakosti kaže, da imajo ti prebivalci podobne težave tudi s podjetji, ki ponujajo spletne ali mobilne plačilne storitve. Pri zagovorniku so ugotovili diskriminacijo na podlagi državljanstva, ko je eno izmed teh podjetij odpovedalo poslovno razmerje z državljanom Sirije zgolj na podlagi njegovega državljanstva. Več
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Politične sankcije s pravno podlago
Ruski oligarhi bežijo iz Evropske unije, skrivajo, prodajajo premoženje. To je posledica ruskega napada na Ukrajino in evropskih sankcij zoper Rusijo. Več
