Peter Petrovčič
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Svet Za naročnike
Na Poljskem so dodatno omejili pravico do splava. Ta pravica je bila v tej državi višegrajske skupine že doslej zelo omejena in tako rekoč izvotljena. Doslej je bil splav dovoljen, če je bila nosečnost posledica posilstva ali incesta, če je bilo med nosečnostjo ogroženo materino zdravje in zaradi deformacije ploda ali neozdravljive, smrtno nevarne bolezni, ki so jo ugotovili pri plodu. Zaradi tega razloga poslej splav ne bo več dovoljen. Tako ni odločila (skrajno) konservativna vlada pod vodstvom vladajoče stranke Zakon in pravičnost, pač pa poljsko ustavno sodišče. Več
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
Ustava je napisana predvsem za čas avtoritarnih vlad
Vlada je imela kar nekaj poletnih mesecev časa, da se pripravi na nadaljnje spoprijemanje z epidemijo, s tako imenovanim drugim valom. Časa za ozaveščanje, povečanje zdravstvenih zmogljivosti, pripravo rešitev za najbolj ogrožene … A dobili smo zgolj shemo bodočih ukrepov, ki je v bistvu državni načrt povečevanja represije, kar se je pokazalo prejšnji teden. Najprej je bila uvedena prepoved gibanja zunaj regije, potem prepoved izhoda iz države in tudi policijska ura – popolna prepoved gibanja na prostem od 21. do 6. ure. Več
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
Pritiskov s strani politike je ogromno
»Neposrednih političnih pritiskov ne zaznavam, posrednih pritiskov s strani politike pa je ogromno,« je skrb zbujajoč stavek, ne glede na to, kdo ga izreče. Izrekel pa ga je mag. Boštjan Valenčič, tožilec na specializiranem državnem tožilstvu, ki je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala ter korupcije. Šlo je za intervju za spletni portal Tax-Fin-Lex, tožilec pa je izrekel nekaj, kar je sicer očitno že dlje – da vladajoča koalicija izvaja pritisk tudi na tožilstvo, a se o tem na glas zelo malo govori. Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Evropski parlament slovensko vlado postavil na laž
Slovenija ni med državami, najgostoljubnejšimi do beguncev. Odkar je oblast prevzela vlada pod vodstvom Janeza Janše, to le še bolj drži. Omejevanje gibanja prosilcem za azil in zapiranje teh v opusteli industrijski objekt v Centru za tujce v Postojni je le eden izmed najočitnejših kazalcev tega. Med najmanj očitnimi, subtilnimi, pa je sprememba politike glede obravnave prošenj za azil. Recimo odločitev, da se prošnjam državljanov nekaterih držav ne ugodi več, da se jim torej ne podeli status begunca. Tak primer so eritrejski državljani. Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Javni red in mir je motila policija
Tudi če bi se pretekli petek na tradicionalnem protivladnem protestu zbralo 11 ljudi in bi vsak s svojo masko stal na svojem koncu ljubljanskega Trga republike, bi policija vse protestnike popisala, oglobila, nekatere od njih pa tudi zbila na tla in odpeljala na policijsko postajo. Temu občutku se tisti, ki je spremljal petkove dogodke, ni mogel izogniti. Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
V sredo je pri predsedniku republike Borutu Pahorju spregovoril dr. Anže Erbežnik, kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je predsednik pred časom izbral in predlagal njegovo izvolitev državnemu zboru. Na predstavitvi je sam spregovoril tudi o nekaterih pravnih sporih, ki jih je v preteklosti sprožil in ki jih je težko videti drugače kot osebnostno značilnost prepirljivosti, ki se zdi problematična, ko gre za kandidata za ustavnega sodnika. Več
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor se je prejšnjo sredo odločil, katerega kandidata bo predlagal državnemu zboru v izvolitev za novega ustavnega sodnika. To bo dr. Anže Erbežnik, glede katerega je predsednik republike dejal, da »izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje funkcije ustavnega sodnika«. Slednje je sicer generični stavek, ki ga predsednik Pahor izreče vsakokrat, ko katerega izmed kandidatov ali kandidatk predlaga za imenovanje na najvišje položaje doma ali v mednarodnih organizacijah. A prav bi bilo, da izrečeno tudi nekaj pomeni in v konkretnem primeru drži ter da ne gre zgolj za floskulo. Več
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Odstop prve in edine direktorice Študijskega centra za narodno spravo kot priložnost
Pred dnevi je odstopila dolgoletna, prva in do zdaj edina direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. Njeno razrešitev je presenetljivo predlagal svet zavoda, ki si ga je poprej direktorica postavila po svoji podobi in jo je dolga leta brezkompromisno podpiral. Končno besedo pri odstopu pa je imel najverjetneje, kot poprej pri ponovnih imenovanjih, Janez Janša. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
V Sloveniji sodnike imenuje oziroma voli politika, točneje državni zbor, torej poslanke in poslanci. Zato se tudi zgodi, da kak kandidat za sodnika ni izvoljen, ker pač ni všeč dovolj veliki večini političnih strank. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Kdo je torej grožnja vladavini prava?
V zadnjih letih smo v nekaterih evropskih državah priča političnemu podrejanju sodstva, pravosodja in siceršnjemu ogrožanju vladavine prava tudi v povezavi s političnim podrejanjem drugih družbenih podsistemov, na čelu z mediji. Med dokaj odločnimi nasprotniki teh procesov najdemo tudi evropsko komisijo, najbolj aktualna posledica njene aktivnosti pa je vseevropsko preverjanje stanja vladavine prava v vseh članicah EU. Ti postopki pa ne odmevajo le na Poljskem ali Madžarskem, kjer so bili dosedanji politični posegi v demokratične ustanove najvidnejši, pač pa tudi v Sloveniji. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Drugačna slika, kot jo vidi Janša
Evropska komisija je prvič v svoji zgodovini pripravila poročilo o stanju na področju vladavine prava v vseh državah članicah EU. Kar se tiče Slovenije, je poročilo načeloma ugodno. Opozarja pa na določene težave, a še zdaleč ne na tiste, ki jih je želela poudariti trenutna vlada. Ta je v postopku priprave poročila evropsko komisijo poskušala prepričati, da pravosodje in tudi medije obvladujejo neformalni postkomunistični centri moči, zaradi česar pravosodje in medijski trg potrebujeta reforme po zgledu sosednje Madžarske, kjer je pod podobnim izmišljenim izgovorom vladajoča stranka Viktorja Orbána v dobršni meri že izvedla politične prevzeme. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Hrvati, Srbi in kočevski Nemci
V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Niso vse policije enake. Še zdaleč ne. Med njimi so velike razlike, čeprav na papirju povsod velja, da gre za tisti državni organ, ki varuje red, skrbi za javno varnost in je torej predvsem v službi ljudi. V številnih državah so policije nasilne, podkupljive, vzdržujejo neenakost, socialne razlike, zlorabljajo svojo represivno moč ... V Sloveniji ni tako, slovenska policija je počasi, a vztrajno v zadnjih desetletjih pridobivala zaupanje javnosti. V naprej posameznik doslej ni dvomil v njeno ravnanje, zgolj izjemoma. A to se zelo hitro spreminja. Več
-
1. 10. 2020 | Politika
Evropska komisija zahteva neodvisno preiskavo v slovenskem centru za tujce
Odkar je vlada Janeza Janše junija začela izvajati novo azilno politiko, ki vključuje omejevanje gibanja za prosilce za azil in nameščanje v center za tujce, je slednji poln obupanih tujcev, ki tam zaprti čakajo na deportacijo ali pa na morebitno možnost vložitve prošnje za azil. Posledice kopičenja prosilcev za azil v centru (tudi v opuščenem industrijskem objektu, v katerega so zaprti 24 ur na dan) se odtlej kažejo v gladovnih stavkah, samopoškodovanjih in poskusih samomora, o čemer smo pisali pred časom. Več
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Da policija po nareku notranjega ministra Aleša Hojsa že četrti mesec zapored prosilcem za azil omejuje gibanje in jih zapira v center za tujce v Postojni, ni več skrivnost. Kot tudi ne, da nekatere izmed njih zapirajo kar v opuščen industrijski objekt, kjer so zaprti 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Prav tako ni skrivnost, da so tam zaprti tujci povsem obupani, da se vrstijo samopoškodbe, poskusi samomora in gladovne stavke. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Prekršek? Kaznivo dejanje? Oboje?
Pred dnevi je Štajerska varda napovedala ponovno povečano prisotnost na meji s Hrvaško, kjer naj bi policiji in vojski »pomagala« loviti begunce. To sicer nemoteno počne že dve leti, čeprav naj bi vse parlamentarne stranke razumele ogorčenje javnosti in napovedujejo obračun s takšnimi paravojaškimi enotami. Varda za prihodnji konec tedna, od 25. do 27. septembra, napoveduje velik tabor v Slovenskih Konjicah, spletni portal Net TV pa o obmejni milici že dlje snema in predvaja dokumentarno serijo … Več
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
SDS ima v vojski prevladujoč vpliv
Trenutna vlada pravi, da ji je mar za vojsko, da jo razume in da bo uredila njene težave. Za oborožitev je namenila 780 milijonov evrov, spreminja zakon o obrambi in pravi, da bo poskrbela za navadne vojake, ki morajo po 45. letu starosti zapustiti vojsko. O tem, pa tudi o vplivu politike v vojski in o sodelovanju vojske na meji smo se pogovarjali z vojaškim sindikalistom Boštjanom Korelcem. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Jemanje hrane iz ust romskih otrok
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec (SMC) je pred dnevi odšla na delovni obisk v Kočevje. In pokazala razumevanje za stališča številnih lokalnih oblasti v jugovzhodni Sloveniji, ki želijo romski skupnosti vladati s tršo roko, kot to omogoča veljavna zakonodaja. Več
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Tožilstvo je zavrglo kazensko ovadbo zoper več oseb, ki so na protivladnih protestih v rokah držale napis »Smrt janšizmu«, poroča spletni portal Necenzurirano.si. Po mnenju tožilstva to geslo ne pomeni grožnje s smrtjo predsedniku vlade Janezu Janši in njegovim podpornikom, kakor trdi premier. Več
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Načrtno ustvarjanje negotovosti
Vlada že vse od nastopa, ki je bil sočasen z začetkom širjenja novega koronavirusa, iz dneva v dan, iz tedna v teden napoveduje, sprejema in uzakonja vedno nove ukrepe, ki prinašajo nove posege v človekove pravice. Vse težje ali nemogoče je slediti vladnim zapovedim, novim zagroženim kaznim in drugim posledicam neupoštevanja številnih dodatnih zapovedi. A glavni namen tega početja vladajoče politike ni, da bi se ljudje zavedali, kakšne so njihove pravice oziroma v čem so po novem omejene, pač pa, da o tem razmišljajo, da to ostaja z njimi nekje v podzavesti, da jim ne da miru. Več
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika
Branje ustave na javni površini? Kazen 333 evrov!
V petek, 19. junija, kmalu po sedemnajsti uri je policija z ljubljanskega Trga republike drugega za drugim odnašala protestnike. Šlo je za še ne viden izraz represivne moči, saj policija dotlej za takšno ravnanje na protivladnih protestih ni imela nikakršnega razloga. Kdo so bili razgrajači, ki jim je začasno odvzela prostost in jih zlepa ali zgrda odstranila s tradicionalnega mesta protioblastnih protestov? To so bili bralci ustave, ki so zdaj, nekaj mesecev kasneje, od policije začeli po pošti prejemati še kazni, plačilne naloge zaradi storitve prekrška. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Glavni objekt v centru za tujce v Postojni je visok vsaj deset metrov, prej petnajst. In tam, na strehi, se je v četrtek, 20. avgusta, odvijala prava drama, čeprav gre na žalost le za enega izmed podobnih dogodkov, ki se vrstijo, odkar policija po nareku vlade center za tujce uporablja za nekakšno taborišče za prosilce za azil. Eden izmed tam zaprtih brezpravnih in obupanih tujcev je namreč poskušal storiti samomor. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Dodogovor
28. 8. 2020 | Politika
FOTOGALERIJA: Protest pred centrom za tujce
V torek, 25. avgusta, je pred centrom za tujce v Postojni potekal protest za izpustitev tam zaprtih tujcev, med katerimi je večina prosilcev za azil in za zaprtje tega, novodobnega taborišča za tujce. Več
-
21. 8. 2020 | Politika
Policija pod vlado Janeza Janše že od 1. junija naprej omejuje gibanje prosilcem z azil in jih zapira v opuščen industrijski objekt v Centru za tujce v Postojni. Tam so zaprti 24 ur na dan, sedem dni v tednu, dokler se ne odrečejo pravici do azila ali pa jih na prostost izpusti sodišče z razveljavitvijo odločbe o omejitvi gibanja. Obupani tujci od časa do časa protestirajo, zahtevajo človeško obravnavo, zdravniško pomoč, prihaja do samopoškodovanja, poskusov samomora, gladovnih stavk. Več
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Vrhovno sodišče je začasno suspendiralo okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića, zoper katerega že dlje teče disciplinski postopek. Po novem ne bo smel več opravljati službe, 60 odprtih zadev, v katerih je sodil, pa bodo predodelili drugim sodnikom in postopki se bodo začeli znova. Več
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
V času, ko notranje ministrstvo vodi Aleš Hojs, policija pa je vse bolj prestreljena z novimi vodstvenimi kadri, kakršne ceni SDS, so policisti zaslišali vsaj osem protestnikov, ker so ti na protivladnih protestih v rokah držali transparent z napisom »Smrt janšizmu«. In to ne zaradi storitve prekrška, pač pa, ker naj bi bili storili kaznivo dejanje grožnje s smrtjo. Več
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
»Leon Rupnik je v svojih javnih nastopih vedno znova pozival k preganjanju Judov in igral pomembno vlogo pri aretaciji in deportaciji Judov iz Ljubljane v letih 1943 in 1944, od katerih se je vrnila le peščica.« To je del izjave Judovske skupnosti Slovenije v ustavni pritožbi zoper odločitev, da se razveljavi sodba domobranskemu generalu in se ta s tem rehabilitira, saj ponovno sojenje ni več mogoče, ker je Rupnik mrtev. Posebej presunljive pa so osebne izpovedi številnih žrtev domobranskega nasilja judovskega in slovenskega rodu, ki jih najdemo v dveh sredi marca vloženih ustavnih pritožbah zoper omenjeno sodbo. Več
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Z azilanti po novem brez milosti
Osrednja zgradba centra za tujce v Postojni je nenavaden, arhitekturno zanimiv objekt – dolga desetletja zapuščeno nekdanje vojaško poslopje brez vgrajenih oken in vrat, od katerega človek težko umakne pogled, ne glede na to, kolikokrat ga je že videl. Prizor je nekako apokaliptičen oziroma postapokaliptičen. Če objekt ne bi bil za ograjo, ki obdaja center, bi ga krasili grafiti, bil bi na pol protizakonito zbirališče mladih. K njemu so prizidali nevpadljivo stavbo z dvokapnico, nekakšno halo. Tudi ta nima oken, so pa v odprtine, kjer so okna nekoč bila, vzidane rešetke, na enak način je zaprt vhod v poslopje. V njej – da, v sami hali – je več kot 20 zabojnikov, v katerih danes bivajo prosilci za azil. Besedo »bivajo« je tu mogoče uporabiti izključno v najosnovnejšem pomenu besede – v ta objekt so namreč zaprti 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Več
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Leljak je finančno breme kot občan in kot župan
Ustavno sodišče je zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije v občini Radenci. Gre za občino, kjer že leto in pol županuje razvpiti »poslovnež« in ljubiteljski preiskovalec povojnega komunističnega nasilja Roman Leljak. Pobudo za brisanje imena nekdanjega predsednika skupne države je kakopak dal prav on. Več
