Peter Petrovčič
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Politika Za naročnike
Iz Teherana v Šentilj (pri Velenju)
Odkar je Izrael začel napadati še Iran, je v Sloveniji glavni propagandist tega početja brez dvoma predsednik SDS Janez Janša. Na svojem priljubljenem medijskem kanalu, družabnem omrežju X, se navdušuje nad »natančnimi« napadi, poobjavlja posnetke eksplozij in vojaške operacije opisuje kot nekaj nujnega za mir na svetu. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je recimo čestital za odločitev, da bombne napade na Iran začnejo izvajati tudi ZDA, prav tako pa mu je čestital za sijajno zadete tarče. A vse to dogajanje bo imelo znane posledice. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo vsaj eno, ki bo vplivala tudi na Slovenijo. To je prihod beguncev iz Irana.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet
Bi bilo modro kriminalizirati zanikanje podnebnih sprememb?
International Panel on the Information Environment (IPIE) je mlada organizacija, v kateri so združeni številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, informacijami, dezinformacijami. Pred dnevi so predstavili poročilo o stanju obveščenosti o podnebnih spremembah. V njem so ugotovili, da dezinformacije, zavajanje in lažne novice na tem področju upočasnjujejo in preprečujejo nujne ukrepe za boj s podnebnimi spremembami.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet Za naročnike
Pred mesecem, 22. maja, je skupina evropskih voditeljev napisala javno pismo, ki je v resnici poziv Evropskemu sodišču za človekove pravice. V njem ga pozivajo, naj zniža standarde varovanja človekovih pravic, kadar gre za državljane tretjih držav, begunce, migrante, in s tem evropskim državam olajša izvajanje strožjih protimigracijskih politik.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet
Svet Evrope poziva Slovenijo, naj posebej zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik
Svet Evrope se je v svojem šestem poročilu o Sloveniji osredotočil na izvajanje zaščite manjšinskih jezikov. Državi predlagajo, naj dodatno zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik ter s tem izboljša zaščito teh treh manjšinskih skupnosti. Slovenija se že desetletja brani, da njen ustavni koncept zaščite manjšin temelji na »avtohtonosti«, in ker sta kot avtohtoni priznani le italijanska in madžarska manjšina, sta le ti dve upravičeni do posebne zaščite. Preživeti koncept, ki (narodnostne) manjšine razlikuje na podlagi avtohtonosti, sicer država uporablja tudi na drugih področjih, recimo glede romske manjšine. Do romskega svetnika so upravičeni le Romi v občinah, kjer naj bi bila njihova poselitev avtohtona, ne pa drugje. Na ta način so, med drugim, brez formalnega stika z nehumanimi občinskimi oblastmi tudi ribniški Romi, kjer zadnja leta spremljamo največje napetosti med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Ekonomija Za naročnike
Standardna klasifikacija dejavnosti je poseben sistem, po katerem so v Sloveniji razporejene vse dejavnosti. Ta sistem vodi državna agencija za javne evidence – Ajpes. Zakaj je to pomembno? Standardna klasifikacija vsebuje razporeditev različnih gospodarskih dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj regulirane. To pomeni, da je za opravljanje določene dejavnosti treba izpolnjevati več ali manj pogojev, biti za določeno delo bolj ali manj usposobljen in tako naprej. So pa tudi dejavnosti, ki so povsem neregulirane in za njihovo registracijo ni treba izkazati nikakršnega predznanja. Mednje, presenetljivo, v Sloveniji sodi tudi dejavnost z oznako N69.200, ki vključuje »računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje«. In kakšne so posledice (ne)ureditve tako občutljive dejavnosti?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika
Volilni imenik posameznega volišča je precej velika in debela pola papirja, na kateri so izpisani prav vsi volivci, ki glasujejo na tem volišču. Tisti, ki se glasovanja udeležijo, se morajo v polo ob svojem imenu podpisati. Pri tistih, ki so glasovali predčasno ali kje drugje, se to vpiše in pri volivcih, ki se glasovanja niso udeležili, ostane ta prostor prazen.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Čas je že, da se z zakonom prepove klanje lipicancev za meso
Kobilarna v Lipici vsako leto maja praznuje Dan lipicanca v spomin na ustanovitev najstarejše še delujoče evropske kobilarne, ki so jo Habsburžani ustanovili pred 445 leti. Z idiličnimi zelenimi travniki, posejanimi s sadnim in okrasnim drevjem in obdanimi z neskončnimi belimi ograjami, kobilarna danes velja za enega izmed ponosov in narodnih simbolov Slovenije. Pred dobrima dvema letoma je bila lipiška reja konj vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kaj pa njeni (in naši) konji, lipicanci, ki jih upodabljamo na znamkah, kujemo v kovance in jih podarjamo svetovnim voditeljem? Kako se godi njim?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika
Kršitev proste odločitve volivcev
Volitve (in referendumsko glasovanje) v Sloveniji, vsaj kar se tiče njihove najosnovnejše oblike – pravice svobodne odločitve, ali glasovati in za koga –, sodijo med vzornejše ureditve predstavniške demokracije. Država je ravno prav majhna, da ima vsak glas razmeroma veliko težo in da so hkrati možnosti zlorabe manjše kot v večjih sistemih. Le enkrat je bilo glasovanje razveljavljeno in se je moralo ponoviti, a to ni bilo zaradi neposrednih posegov v aktivno volilno pravico ali nepravilnosti pri preštevanju glasovnic, ampak ker je koalicija pod vodstvom dr. Mira Cerarja napačno uporabila javna sredstva za referendumsko kampanjo. Na nedavnem referendumu o pokojninah kulturnikov pa se je to spremenilo. Člani in simpatizerji SDS v volilnih odborih naj bi bili na dan glasovanja pregledovali volilne imenike, ugotavljali, kdo je že prišel na referendum in kdo ne, in potem pozivali k udeležbi tiste, ki se glasovanja še niso udeležili, pa bi se ga po mnenju stranke očitno morali. Pri tem se postavlja več vprašanj o pravici do proste odločitve volivcev in o tajnosti glasovanja, poraja se dvom o prej zapisani dogmi o poštenosti slovenskih ljudskih glasovanj. So bila pri tem storjena tudi kazniva dejanja zoper volilno pravico? Kdo naj zanje odgovarja? In kako naj se v prihodnje tovrstno početje prepreči?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
»V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«
Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Vstop prepovedan / Oblast, če je demokratična, mora novinarjem odpreti vrata
Leta 2015 je madžarski novinar Illés Szurovecz zahteval dostop do sprejemnega centra v Debrecenu, kjer so bili nameščeni prosilci za azil, ki so vstopili na Madžarsko. Zaprosil je za dovoljenje za obisk centra, da bi lahko govoril s tam obravnavanimi tujci ter fotografiral prostore in objekte. Njegov namen je bil preveriti resničnost nekaterih resnih očitkov o neustrezni obravnavi prosilcev, ki naj ne bi ustrezala evropskim standardom človekovih pravic. Madžarske oblasti so njegovo prošnjo (pa tudi prošnje drugih novinarjev) zavrnile, sodišča pa so potrdila pravilnost oziroma zakonitost in ustavnost odločitve upravnih organov.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Začela se je izbira prvih dveh od petih novih ustavnih sodnikov
V ponedeljek se je iztekel rok za vložitev kandidatur za dve mesti ustavnih sodnikov, ki se bosta izpraznili, ko se oktobra in novembra letos mandat izteče Špelci Mežnar in Marku Šorliju.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
V torek zvečer je policija sporočila, da je pozno popoldne ob robu gozda v bližini Škofljice medved napadel žensko in jo hudo poškodoval, pri čemer naj bi bilo ogroženo celo njeno življenje. Nesrečni dogodek se je zgodil prav v trenutku vsakoletne razgrete razprave o upravičenosti in primernosti odstrela več medvedov. Dvaindvajsetega maja je namreč minister za naravne vire in prostor Jože Novak za letos odredil odstrel več kot 200 medvedov.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
»Naloga politike je, da zavarovancem zagotovi storitev, ki jo drago plačujemo«
Pravno mrežo za varstvo demokracije je v času zadnje vlade Janeza Janše vzpostavilo več nevladnih organizacij in s tem prebivalstvu pomagalo v iskanju pravice pri najočitnejših in najmnožičnejših kršitvah človekovih pravic. Ko danes zaidemo na spletno stran mreže, se tam že dlje prva objava glasi takole: »Nimaš osebnega zdravnika, a redno plačuješ zdravstveno zavarovanje? Deli svojo izkušnjo in nam pomagaj v pravnem boju za spoštovanje pravice do izbire osebnega zdravnika!«
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Svet
Najsodobnejša oprema za nadzor, ki jo preizkušajo na migrantski populaciji
Leta 1787 je britanski pravnik in filozof Jeremy Bentham izdal Panoptikon. V delu je opisoval zaporski sistem, ki bi omogočal tako imenovani popolni nadzor nad jetniki in naj bi bil uporaben tudi v nekaterih drugih javnih ustanovah, kjer je potreben strožji nadzor, v šolah, bolnišnicah in podobno. To so bili neki drugi časi, v katerih si človek ni mogel pomagati s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, zato si je Bentham zapor zamislil kot krožno poslopje, zagrajeno tako, da lahko zaporsko osebje iz središča v vsakem trenutku nadzoruje jetnike v celicah. Danes ni več potrebe po krožni obliki zaporov in njim podobnih ustanov in tudi ne potrebe po nadzorni sobi v središču objekta, da bi se udejanjal popolni nadzor. Namestitveni centri za prosilce za azil na grških otokih so lep dokaz za to.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Konec leta 2021 je Robert Golob, ki mu vlada Janeza Janše ni podaljšala mandata na čelu energetske družbe Gen-I, napovedal dejaven vstop v politiko, na začetku naslednjega leta pa se je že dogovarjal s političnimi strankami leve sredine in vodil v anketah javnega mnenja. To pa je bil tudi čas, ko so najpomembnejši predstavniki tedanje koalicije, predsednik vlade, ministri, poslanci začeli prejemati pisemske pošiljke z grožnjami s smrtjo, svoje fotografije s prekrižanimi obrazi, vislicami in celo naboje, na katerih so bila napisana njihova imena. Slišali smo, da se tedanji oblasti godi krivica, da si zasluži našo naklonjenost in da so njeni politični nasprotniki čisto pobesneli.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
Na ministrstvu za pravosodje so pripravili sodno reformo, ki naj bi bila že te dni vložena v zakonodajni postopek in v državnem zboru potrjena še v tem mandatu. Z njo naj bi zagotovili, da bodo vsi državljani deležni pravice v podobnem času – na obrobju je namreč pravica pogosto dosegljiva v doglednem času, v urbanih središčih oziroma predvsem v prestolnici pa se postopki dolgo vlečejo. Poleg tega naj bi novosti omogočile ustavitev ponovnega trenda kopičenja sodnih zaostankov oziroma »podaljševanja pričakovanega časa reševanja zadev«. Ta je kazalnik, nekakšna ocena časa, potrebnega za rešitev posamezne zadeve pred sodiščem, in se zadnja leta spet vztrajno podaljšuje.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Umetna inteligenca v pravosodju
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je pred časom v oddaji Politično na TV Slovenija potarnal, da sodstvu težave povzroča umetna inteligenca, pravzaprav to, da jo odvetniki uporabljajo pri svojem delu. Pozval je k čimprejšnji zakonski ureditvi teh vprašanj v pravosodju, »ker je treba to področje regulirati, da bo obvladljivo«.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Zakon o tujcih (spet) neustaven
Ustavno sodišče je po štirih letih premisleka in z najtesnejšo mogočo večino razveljavilo najspornejši del zakona o tujcih, s katerim si je država vzela pravico, da ob večjem migracijskem pritisku preprosto preneha sprejemati prošnje za azil, »zapre« meje in izvaja prisilna vračanja ne glede na osebne okoliščine tujcev.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Politika
Nedavno so z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sporočili, da so za letos in prihodnje leto med občine razdelili namenska sredstva za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Sredstva so dobile vse občine, ki so zanje zaprosile, le občina Ribnica ne. Gre za občino, kjer Romi živijo v treh neurejenih naseljih brez osnovne komunalne infrastrukture, večinoma brez vode, pogosto tudi brez elektrike. Eno izmed njih, Lepovče, je lani obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zakaj je država Ribnici odrekla sredstva, ki jih Romi nujno potrebujejo?
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Končno delavske pravice za migrante
»Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, toda ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?« Tako je oktobra 2023 na manjšem shodu za delavske pravice prosilcev za azil pred državnim zborom javnost in politiko spraševal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Šlo je za shod pod geslom »Smo delavci, ne kriminalci«, namenjen opozarjanju na krivično dejansko stanje, v kakršnem številni tujci danes živijo v Sloveniji.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Ustavni sodniki so se odrekli svoji pristojnosti
Tudi kdor površno spremlja delo ustavnega sodišča, ve, da to ne presoja le o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih in o skladnosti zakonodaje z ustavo, ampak prav tako o (pogosto trivialnih) odlokih in različnih občinskih aktih. To pač predvideva leta 1991 sprejeta ustava. Razprava, kako naj bi to nalogo opravljalo kako primernejše (in ažurnejše) sodišče, teče že desetletja. Zdaj pa so se ustavni sodnice in sodniki temu delu preprosto odrekli.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Na hrvaško-bosanski meji zaplenjena pesniška zbirka slovensko-črnogorskega pisatelja
To je zgodba o pesniški zbirki, zaplenjeni leta 2025 v Evropi prostega pretoka ljudi, dobrin in misli. Avtor dela je v Sloveniji živeči Črnogorec brez državljanstva, pesniška zbirka nosi naslov Rusko drvo in je že leto dni deponirana v enem izmed skladišč za zaplenjeno tihotapljeno blago v okolici mejnega prehoda Gradiška na severni hrvaško-bosanski meji.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Nedotakljivi / Zakaj politiki za očitne lumparije niso nikoli obsojeni?
Mar politike in druge ljudi, ki imajo moč, slovenska sodišča obravnavajo drugače od slehernikov? Zakaj so tako redko obsojeni, zakaj dokazi ravno zoper njih tako pogosto padejo? Prejšnji petek je bila na sodišču v Celju za ob dveh popoldne napovedana razglasitev sodbe v zadevi Trenta, v kateri je bil predsednik opozicijske SDS Janez Janša soobtožen zlorabe položaja v času, ko je prvič vodil vlado. Pred sodno stavbo se je zbralo nekaj sto njegovih podpornikov, vzklikali so različna do pravosodja sovražna gesla in skandirali obtoženčevo ime, tu in tam je vzklike preglasil pok.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
»Seveda zunanji pritiski vplivajo na pravosodne funkcionarje«
Sodba je bila za tožilstvo presenečenje, saj smo na podlagi vsebine dokazov v spisu pričakovali obsodilno sodbo. Zato smo tudi napovedali pritožbo. Ko bo sodba spisana, se bomo lahko podrobno seznanili z razlogi, ki so sodišče vodili v oprostilno sodbo, in se šele na tej podlagi odločili o nadaljnjih procesnih dejanjih.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
33 let / Zgodovina Janševega zemljišča v Trenti
Leta 1992 Janša prvič postane minister in si za današnjih okoli 5000 evrov kupi zemljišče v Triglavskem narodnem parku, točneje v Trenti.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Sojenje Janši / Dobim te, vse vas dobim!
V torek so se sodnica Cvetka Posilovič s sodnikoma porotnikoma, obtoženi Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar s svojimi odvetniki ter tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk v zadevi Trenta še zadnjič srečali na sodišču. Izvedli so se še zadnji dokazi in se podale zaključne besede. Če bi se postavili v vlogo naključnega opazovalca, ki je več kot šesturni razpravi sledil brez predsodkov, bi ugotovili, da sta možnosti zgolj in izključno dve: ali je Janez Janša kriv korupcijskega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pa gre za domnevno ponovno zlorabo pravosodnega sistema v sklopu večdesetletnega političnega obračuna z večnim predsednikom SDS. Srednje poti ni. Sodni senat pa bo moral izbrati eno od dveh »resnic«.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
»Vnaprej spisana sodba« kot del pritiska na sodečo sodnico v zadevi Trenta
»Glede na izčrpne in obširne zaključne besede se bo senat umaknil k posvetovanju in bo razglasitev sodbe v petek, ker sodišče pač nima v naprej spisane sodbe,« je obravnavo sklenila predsednica senata okrožna sodnica Cvetka Posilovič in se ob tem obregnila ob »anonimko s sodišča«, ki so jo nekaj dni pred zadnjo obravnavo prejeli in nekritično objavili nekateri spletni portali iz vplivnega kroga Janeza Janše.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
Če bo Janša obsojen pred volitvami, bo funkcijo lahko nemoteno opravljal
V Franciji je sodišče zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodilo pomembno predstavnico skrajne desnice Marine Le Pen in 20 njenih tesnih sodelavcev, evropskih poslancev in njihovih asistentov. Poleg finančnih in zapornih kazni jim je izreklo prepoved kandidiranja na volitvah. Marine Le Pen recimo štiri leta zapora in petletno prepoved kandidiranja.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
V Slovenijo že dolga leta (in tako je še zdaj) daleč največ tujih delavcev prihaja iz BiH, Srbije, s Kosova, iz Severne Makedonije in Hrvaške. Pri teh delavcih »posli« med delodajalci in delojemalci potekajo na zaupanje, dogovor ni napisan na papirju, sklenjen je s stiskom rok. Podrobnosti dogovora, med katere sodijo tudi kršitve delavskih pravic, pa potem v pisno obliko prevedejo podjetja iz dejavnosti »N69.200 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti«, po domače računovodski servisi. »Če bi, hipotetično, iz te igre lahko izločili računovodske servise, bi bilo precej oteženo, če ne celo onemogočeno nezakonito izkoriščanje tuje delovne sile z Balkana. Če bi država naredila čistko na tem področju, bi odstranila možgane te operacije,« zatrjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Slovenske zdravstvene oblasti vsako pomlad opozarjajo na nevarnost, ki jo v toplejšem delu leta pomenijo klopi, predvsem na klopni meningoencefalitis (KME), in pozivajo k cepljenju kot »najboljši zaščiti«. Tako je bilo tudi letos 17. marca, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil tiskovno konferenco, na kateri so zdravniki opozorili, da Slovenija sodi »med države z najvišjo pojavnostjo meningoencefalitisa«, in ponovno pozvali k cepljenju. A cepljenje proti tej bolezni je – z nekaterimi izjemami – plačljivo in nikakor poceni. Celo več, namesto da bi bilo cepljenje brezplačno – kot je proti gripi in drugim boleznim, pri katerih cepljenje država zapoveduje ali priporoča – zdravstvene ustanove z njim celo nekaj zaslužijo.
