Peter Petrovčič
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Z azilanti po novem brez milosti
Osrednja zgradba centra za tujce v Postojni je nenavaden, arhitekturno zanimiv objekt – dolga desetletja zapuščeno nekdanje vojaško poslopje brez vgrajenih oken in vrat, od katerega človek težko umakne pogled, ne glede na to, kolikokrat ga je že videl. Prizor je nekako apokaliptičen oziroma postapokaliptičen. Če objekt ne bi bil za ograjo, ki obdaja center, bi ga krasili grafiti, bil bi na pol protizakonito zbirališče mladih. K njemu so prizidali nevpadljivo stavbo z dvokapnico, nekakšno halo. Tudi ta nima oken, so pa v odprtine, kjer so okna nekoč bila, vzidane rešetke, na enak način je zaprt vhod v poslopje. V njej – da, v sami hali – je več kot 20 zabojnikov, v katerih danes bivajo prosilci za azil. Besedo »bivajo« je tu mogoče uporabiti izključno v najosnovnejšem pomenu besede – v ta objekt so namreč zaprti 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Več
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Leljak je finančno breme kot občan in kot župan
Ustavno sodišče je zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije v občini Radenci. Gre za občino, kjer že leto in pol županuje razvpiti »poslovnež« in ljubiteljski preiskovalec povojnega komunističnega nasilja Roman Leljak. Pobudo za brisanje imena nekdanjega predsednika skupne države je kakopak dal prav on. Več
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika Za naročnike
Ker so izražali svojo voljo in nezadovoljstvo
Prejšnji teden je igralec in režiser Primož Ekart javno pojasnil okoliščine pregona, ki ga zoper njega izvajata policija in zdravstveni inšpektorat, ker se udeležuje protestov. Zoper njega so uvedli postopek zaradi prekrška s predpisano globo od 400 do 4000 evrov. Na policiji sploh ne skrivajo, da so ga izbrali za tarčo, ker je javno prepoznaven in so ga lahko identificirali, ne da bi opravili uradni identifikacijski postopek. Zdaj so se oglasili še drugi prepoznavni obrazi predvsem iz kulturniških vrst, ki jih je doletelo isto. Več
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika Za naročnike
Slovenija obsojena zaradi prisilnega vračanja
Pred dnevi je upravno sodišče razsodilo v primeru kamerunskega prosilca za azil, ki to uradno sploh ni mogel postati, saj ga je slovenska policija prisilno vrnila na Hrvaško, od tam pa je moral v BiH. Razsodilo je, da mu mora Slovenija omogočiti vložitev prošnje za azil in mu izplačati 5000 evrov odškodnine, saj so mu bile kršene osnovne človekove pravice po mednarodnem in slovenskem azilnem pravu. S sodbo je tako dokončno na laž postavljena v nedogled ponavljana trditev notranjega ministrstva, da Slovenija spoštuje mednarodne zaveze iz azilnega prava in da ima vsak pravico zaprositi za azil, kdor si tega želi, na Hrvaško pa so vrnjeni le migranti, ki ne zaprosijo zanj. Več
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
Eritreja je afriška država, ki je že desetletja ujetnica vojaške diktature. V bistvu je veliko delovno, da ne rečemo koncentracijsko taborišče za državljane. Beg je zato edina možnost v upanju na človeka vredno življenje, preživetje. Zato v Evropi več kot 80 odstotkov prosilcev za azil iz Eritreje dobi status begunca. Tako je bilo do nedavnega tudi pri nas, a nič več. Po novem Slovenija Eritrejo očitno šteje za varno državo, saj praviloma zavrača prošnje njenih državljanov za azil. Več
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Znan obraz ima svojo (represivno) ceno
Pred dnevi je pošto s »prijaznim« povabilom, naj se izreče glede dejstev in okoliščin prekrška, od zdravstvenega inšpektorata dobil igralec in režiser Primož Ekart. Na enem izmed protivladnih protestov naj bi bil kršil vladni odlok, ki prepoveduje zbiranje ljudi na javnih mestih, za kršenje pa je zagrožena kazen od 400 do 4000 evrov. Šlo je za shod kulturnikov pred ministrstvom za kulturo pred skoraj dvema mesecema, točneje 26. maja. Bistveno vprašanje pri tem je, kako je policiji Ekarta sploh uspelo umestiti na kraj dogodka. Več
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Policija skupaj z uslužbenci notranjega ministrstva po nareku ministrstva, ki ga vodi minister v odstopu Aleš Hojs, na izbranih obmejnih policijskih postajah že od začetka junija poskusno izvaja nov model azilne oziroma protitujske politike po zgledu sosednje Madžarske. Model, ki vključuje skrajšane azilne postopke in omejitve gibanja za prosilce za azil, točneje, za ljudi, ki so izrazili namero za vložitev prošnje za azil. Gre za model, kot ga poznajo na Madžarskem in ga je sodišče EU nedavno spoznalo za protizakonitega, ker krši človekove pravice prosilcev za azil. Zato tudi ni čudno, da gre za ravnanje, ki poteka v tajnosti. Več
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
En sam vod, več deset ton orožja
Pred dnevi je Janez Janša tvitnil: »En sam vod Krkovičeve brigade je v eni sami akciji, v kateri je bil samo en ranjen, zaplenil več bojne opreme in orožja kot vsi partizanski odredi skupaj v 4 letih t. i. NOB.« Več
-
Peter Petrovčič | foto: Svet Evrope
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«
Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Več
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Generalni državni tožilec Drago Šketa je prvi vodja tožilstva, ki se je bil prisiljen zagovarjati neposredno pred predsednikom vlade. Janez Janša mu je poslal pismo, v katerem mu je zaukazal, kaj in kako naj tožilstvo kazensko preganja. Šketa je tudi prvi vodja tožilstva, ki mu je predsednik vlade grozil. »Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je predsednik vlade zapisal v pismu, v katerem poziv »Smrt janšizmu« enači s pozivom »Juden raus«. Več
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Občinski svet obmejne občine Ormož je soglasno izglasoval sklep, s katerim je obsodil delovanje Štajerske varde in drugih podobnih skupin na območju občine ter vlado in pristojne institucije hkrati pozval, naj nemudoma ukrepajo. Občina Ormož je tako postala prva slovenska občina, v kateri so tudi uradno odrekli gostoljubje paravojaški enoti, ki ne ustrahuje zgolj tujcev, pač pa tudi krajevno prebivalstvo in celo policijo. Več
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Na vsakotedenskih petkovih protivladnih protestih ter drugih podobnih dogodkih številni policisti s seboj ves čas nosijo telesne kamere, obešene za vratom ali pritrjene na posebnih nosilcih. In snemajo udeležence protestov. Vse to pa odpira številna vprašanja, začenši s posegom v zasebnost in varovanjem osebnih podatkov. Več
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika
Da je država policijska država, je lahko zapisati, težje pa je to prepričljivo utemeljiti. To je nujno, kadar gre za takšno trditev, saj verjetno govorimo o najresnejši obtožbi, kar jih je lahko deležna politična oblast. Do nedavnega bi to o slovenski državi težko zapisali, še težje utemeljili, vsaj v splošnem. Zdaj pa je to kar naenkrat postalo zelo preprosto zatrditi in podkrepiti z dokazi. Več
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika
Evropski parlament je sprejel resolucijo v podporo protirasističnim demonstracijam v ZDA in drugod po svetu po smrti Georgea Floyda, temnopoltega Američana, ki je umrl zaradi neupravičenega in nesorazmernega policijskega nasilja. Evropski poslanci so resolucijo izglasovali prejšnji petek. V njej so med drugim zapisali: »Evropski parlament ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo.« Več
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Prejšnji petek se je na protivladnih protestih prvič zgodilo fizično nasilje. Nekaj protestnikov je preskočilo ograjo, sledil je spopad s policijo. So šli protestniki predaleč? Je bil nasilni odgovor policije res logičen? Zakaj je ograja za protestnike simbolna? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, se moramo vrniti na dan pred mesecem dni, ko je vlada Janeza Janše z ograjami ogradila dostop do državnega zbora in polovico Trga republike in s tem praktično onemogočila, da bi se protestniki zbirali na zgodovinsko tradicionalnem kraju, kjer so nasprotovali odločitvam vlade in parlamenta. »Dovolj je, oditi morajo! Ljudje si zaslužijo pravičnost in svobodo. Za Slovenijo gre!« je pojasnjevala starejša redna udeleženka protestov, ki je v rokah držala sliko Janeza Janše. Na shode pred ljubljansko sodno palačo, kot mnogi drugi, ni hodila več tednov ali mesecev, ampak več let. Šlo je za redne, pogosto tudi zelo množične shode v podporo Janezu Janši v zadevi Patria, ki so se začeli 5. junija 2013, naslednje leto 17. marca so postali tedenski; 145 dni, ki jih je Janša preživel v zaporu, so bili protesti pred sodiščem vsak dan, nadaljevali pa so se vse do leta 2017. Več
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Ta teden so protestniki začeli na dom dobivati vabila policije – vabila na zaslišanje kot osumljenci storitve kaznivega dejanja grožnje po 135. členu kazenskega zakonika. In sicer tisti protestniki, ki so v rokah nosili transparente z napisom »Smrt janšizmu«. Več
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Z migranti bolj grobo od Madžarske
V nedeljo zvečer je v oddaji Politično na TV Slovenija notranji minister Aleš Hojs pojasnil, da je Slovenija pristopila k Višegrajski skupini – zvezi Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške – v zvezi z odnosom do migracij. Točneje, minister je sopodpisal pismo Višegrajske skupine, poslano na Evropsko komisijo, v katerem države zavračajo obvezno relokacijo beguncev. Relokacija beguncev, ki naj bi omogočila porazdelitev begunskega bremena med državami članicami, je del evropskega dogovora o migracijah, ki ga članice usklajujejo že več let. Slovenija se je s priključitvijo Višegrajski skupini tako uvrstila med države z najbolj brezkompromisno protipriseljensko politiko v EU. Več
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...
S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj … Več
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema. Več
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Družba
Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.
Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav. Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Čeprav vojska kljub več poskusom največje vladne stranke SDS do danes še ni dobila izjemnih pooblastil in čeprav med njimi nikakor ne bi bilo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, v vojašnicah že poteka urjenje vojakov za uporabo sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. »Name osebno so se obrnili številni vojaki, ki jih v vojašnicah zaradi aktivacije pri varovanju meje urijo tudi za uporabo prisilnih sredstev in izražajo dvome o zakonitosti takšnega ravnanja na terenu,« je pred tednom v intervjuju za Mladino dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš. Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Strankarski ustavni sodniki se odločajo strankarsko
Ker se ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa izteka mandat, se spet začenja postopek imenovanja novega ustavnega sodnika ali sodnice. To je vedno pomembno politično vprašanje. V časih omejevanja človekovih pravic za potrebe spoprijemanja z epidemijo morda še toliko bolj. Od sestave ustavnega sodišča je odvisno, ali bo ta najvišji sodni organ v državi varoval ljudi in omejeval oblastno avtokracijo in represijo ali pa bo to zgolj tiho spremljal ali celo neposredno potrjeval ukrepe kot skladne z ustavo. Odločilno besedo pri izbiri ustavnih sodnikov ima navadno koalicija. Kdo je Barbara Zobec, ki si jo je za favoritko izbrala SDS? Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
»Nesprejemljivo je, da so novinarke in novinarji v medijih izpostavljeni grobim osebnim žalitvam s strani vidnih politikov. Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja kot na primer: XY je ’odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov’.« S temi besedami so javno pismo nasprotovanja odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi pravnomočno »medijsko« sodbo zoper Janeza Janšo, začeli na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Zaradi tradicionalnih petkovih protestov na kolesih policija redno postavlja ograje, da z njimi omejuje proteste v bližini državnega zbora in jih odmika na okoliške ulice. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Borut Krajnc
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
»Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«
S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije. Več
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja. Več
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
V dneh, ko so številne evropske ustanove na čelu s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović opozorile, da slovenska vlada in njen premier Janez Janša kratita medijsko svobodo, je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, pravijo vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. Več
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Poslednji braniki človekovih pravic
Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi. Več
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Pred dnevi je začel veljati zakon, po katerem je policija dobila pristojnost, da na domu obiskuje ljudi, ki morajo biti v karanteni ali samoizolaciji, in tako preverja, ali spoštujejo zapovedano popolno prepoved gibanja. Da gre za čezmeren represivni ukrep, opozarjajo številni, tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Vsak represivni ukrep mora biti predvsem sorazmeren s hudostjo kršitve, da je uvedba utemeljena. Je tokrat tako? Več
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Spolitizirano ustavno sodišče?
Pred dnevi je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez v intervjuju za časnik Delo potrdil, da so na ustavnem sodišču prejeli veliko pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh mogočih ukrepov, ki jih v času epidemije sprejemata vlada in njena večina v državnem zboru. Te zadeve, pravi, bodo ustavno sodišče obremenile še za več let po sprejetju, čeprav jih obravnava absolutno prednostno. Več
