Peter Petrovčič
-
8. 4. 2021 | Politika
Lahko greste v tujino! Lahko greste v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško!
Ustavne sodnice in sodniki so odločili, da bodo presojali ustavnost vladnega odloka, ki omejuje potovanja v države na rdečem seznamu, med katere sodijo tudi vse sosednje države. Obenem so do končne odločitve v zadevi tudi zadržali omenjeno določbo vladnega odloka in s tem slovenskim državljanom omogočili pot iz države. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Družba Za naročnike
»Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«
Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije. Več
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika Za naročnike
Prvo aprilsko soboto se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo večje število ljudi, ki so zahtevali odprtje šol in vzklikali protivladna gesla. Policijo je presenetila množičnost shoda in je hitro opustila možnost izločevanja posameznikov in pisanja glob, namesto tega so si policisti namestili telesne kamere in posneli obraze zbranih. Kasneje isti dan so sporočili, da bodo vsi, ki so bili tam in jih bo policija s prepoznavo obrazov lahko identificirala, na dom prejeli sporočilo o globi. Več
-
8. 4. 2021 | Politika
9 in 5 let stari sestrici vložili pobudo za ustavno presojo o zaprtju šol in vrtcev
Sestrici, stari 9 in 5 let, ki obiskujeta 4. razred osnovne šole in zadnje leto vrtca, sta na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo več vladnih odlokov in sklepov, s katerimi vlada zapira, odpira šole in tudi sicer ureja osnovnošolsko izobraževanje v času epidemije novega koronavirusa ter tudi pobudo za presojo za zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. In ustavno sodišče je v veliki večini sledilo pobudnicama in bo presojalo omenjene pravne akte. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi proti trem, proti sta, kot običajno, glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, pa tudi sodnik Rajko Knez. Več
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Takoj se najde sto odvetnikov, ki zastopajo pokvarjene politike
Minister Zdravko Počivalšek je pred dnevi našteval krivce za to, da epidemiološke razmere v Sloveniji niso boljše. Med njimi ni oblasti, saj ta dela vse prav, so pa številni drugi, ki spodkopavajo njena prizadevanja. Med drugim je dejal: »Takoj se bo našlo sto odvetnikov, ki bodo nudili brezplačno pravno pomoč vsem, ki ukrepe kršijo.« Več
-
27. 3. 2021 | Politika
Policija je od 24. oktobra lani do 17. marca letos obravnavala 34.552 kršitev vladnih prepovedi. V postopkih so napisali 13.789 glob v skupni vrednosti najmanj 5.515.600 evrov. Gre za številke, ki so jih od policije pridobili na časniku Dnevnik. Več
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Da je vlada med epidemijo zlorabila policijo za zastraševanje ljudi, je dejstvo. Pretirana strogost pri nadzorovanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in grobost kaznovanja, preganjanja in nasploh obravnave vseh, ki kritiko oblasti izrazijo na javnem kraju, pa dobiva širše posledice za policijo in s tem za državljane. Omenjena politična zahteva po stopnji policijske represije, kakršne doslej nismo poznali, se kaže tudi v siceršnjem povečanju represivnosti v policiji, na področjih in v zadevah, ki z epidemijo ali ukrepi za zajezitev širjenja virusa nimajo nobene zveze. Več
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja. Več
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Ustavni sodnik, drugačen od drugih
Ustavni sodnik, ki je bil izvoljen na izrecno zahtevo SDS, ddr. Klemen Jaklič, kolegom na splošno in poimensko rad očita intelektualno podhranjenost, nemoralnost ali političnost, zdaj pa je sam vedno pogosteje deležen takšnih očitkov. Vse verjetneje se zdi, da je akademski naziv pridobil mimo veljavnih pravil igre. Hkrati je sodnik, ki najmanj vestno opravlja svoje delo, saj manjka na tretjini sej. In kdo je odgovoren za posredovanje tajnih informacij z ustavnega sodišča vladi, če ni on? Več
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Da sta med državnimi podsistemi, ki so na prednostnem seznamu SDS za destabilizacijo, demontažo in ne nazadnje prevzem, čisto na vrhu sodstvo in tožilstvo, ni skrivnost. Takšno dogajanje že leta opazujemo v nekaterih višegrajskih republikah, po katerih se zdajšnja slovenska vlada zgleduje. Toda izkušnje iz teh držav učijo, da je to ena izmed težjih nalog. Ne nemogoča, a zagotovo zahtevnejša kot spreminjanje številnih drugih delov države in družbe po svoji podobi. Razlog je seveda v tem, da gre za pravosodne organe, ki so pogosto ravno zadnji branik pred politiki, ki so za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati in tudi kršiti marsikaj, celo zakonodajo, ustavo in mednarodne pravne akte. Prav zato evropske povezave, Evropska unija in Svet Evrope samostojnost sodstva in tožilstva in njuno neodvisnost od zlonamerne politike varujejo nekoliko odločneje kot pri drugih sistemih. Več
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Protitujsko zakonodajo, ki so jo pod vodstvom Aleša Hojsa napisali na notranjem ministrstvu, gre za spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, je koalicija potrdila v pristojnem parlamentarnem odboru in zdaj čaka le še na potrditev na plenarni seji prihodnji teden. Predlog zakona prinaša številne novosti, ki slabšajo položaj neželenih tujcev, torej prosilcev za azil, beguncev s statusom, pa tudi tujcev, ki pri nas opravljajo dela, za katera je potrebnih malo kvalifikacij, in večinoma prihajajo z Balkana. Več
-
12. 3. 2021 | Politika
Avtomatska prepoznava registrskih tablic
Zakaj po slovenskih cestah vozijo policijski avtomobili z vgrajenimi kamerami za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, če pa tega orodja policija ne bi smela uporabljati, ker je ustavno sodišče poleti 2019 razveljavilo zakonske člene, ki to urejajo? Vprašanje je na mestu, zastavili pa so si ga na spletnem portalu Žurnal24. Več
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Dijaki proti diktaturi. In diktatura proti dijakom.
S ponedeljkom so se v šolo vendarle začeli vračati tudi dijaki nižjih letnikov. Verjetno bi bili tako oni kot njihovi starejši kolegi in osnovnošolci še vedno doma in niti vsak drug teden ne bi šli v šolo, če zoper zaprtje šol, kot ga v času epidemije ni poznala praktično nobena druga država, javnost ne bi izvajala pritiska, tudi prek same šolajoče se mladine. Mariborski dijaki so tako pred mesecem dni na protestu na Trgu svobode zahtevali odprtje šol – a mesec za tem so na dom prejeli obvestila o denarnih kaznih in pozive na sodišče. Več
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Ko je pred tedni »anonimni vir« z ustavnega sodišča razkril, da je ustavni sodnik dr. Rok Čeferin odločal v eni izmed zadev, v kateri je pred leti odločal kot član odvetniške zbornice, je propagandni stroj SDS ogorčen zahteval Čeferinov odstop. A nikakor ne gre za načelnost, kot bi bilo morda videti na prvi pogled, nasprotno: za dvojna merila in politično motivirano akcijo. Več
-
10. 3. 2021 | Politika
Grims: »Sejo bom sklical za nedeljo!«
Po »konsolidaciji« v »lastnih« vrstah vlada ali bolje rečeno kar SDS nadaljuje z zastavljenimi nalogami demontaže medijskega trga, kadrovanji in nasploh spreminjanjem družbe po svoji podobi, kamor sodijo tudi napadi na različne (manjšinske) družbene skupine. In med slednjimi so zdaj na prvem mestu begunci. Na ministrstvu za notranje zadeve so v zakon o tujcih in zakon o mednarodni zaščiti zapisali številne novosti, ki so uperjene proti nezaželenim tujcem, med drugim ponovno celo možnost, da država povsem prekine izvajanje pravice do azila, k čemur jo zavezuje mednarodno pravo in ki je bila s strani ustavnega sodišča pred časom že spoznana za neustavno in razveljavljena. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Ministrov odvetnik, ustavni sodnik?
Gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek je v težavah. Zaradi nabav medicinske opreme, predvsem ventilatorjev v poslu z Geneplanetom, je v (pred)kazenskem postopku. Po vsej verjetnosti ga bo obremenilo tudi poročilo računskega sodišča o nabavi zaščitne in medicinske opreme. Zdravko Počivalšek je gospodarstvenik in politik. Za prve omenjene težave z zakonom niso nujno ovira, včasih so celo prednost: žal sodni in drugi podobni postopki v Sloveniji pogosto ne vplivajo na možnost (uspešnega) nadaljevanja politične kariere. Več
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Črna knjiga nezakonitih vračanj
»Nihče poslej ne bo mogel več reči, da se to ne dogaja,« je na virtualni tiskovni konferenci ob predstavitvi Knjige nezakonitih vračanj (The Black Book of Pushbacks) dejala Malin Björk, švedska evropska poslanka iz vrst levice (GUE/NGL). Gre za prvo takšno publikacijo. Obsega več kot 1500 strani in prikazuje brutalno nasilje, ki so ga nad več kot 12.600 ljudmi izvajali uradni organi na mejah držav na balkanski poti. Med drugim so natančno popisani tudi 128 primerov izgonov iz Slovenije in verižna vračanja iz Italije. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Družba
»Družbeni diskurz mora biti dovolj odporen, da ne pristane na teorije zarote o Sorosu in Kučanu«
Vladavina prava in pravna država sta nedoločna pojma, ki marsikomu ne pomenita ničesar. Tudi vlada pa vedno odločneje ravna tako, kot da res ne pomenita ničesar. Ampak, prav nasprotno, gre za pojma, ki se, ko ju razplastimo na posamezne pravice, tičeta vsakega od nas. O vladnem odnosu do pravne države in posledicah, ki jih prinaša, pa tudi o naraščajoči avtoritarnosti in represiji smo govorili z dr. Sašo Zagorcem s Pravne fakultete v Ljubljani. Več
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
Prejšnji petek so, kot je zadnje čase običajno, v centru Ljubljane potekali protivladni protesti v avtomobilih. Čeprav »združevanje« ljudi, ki sodelujejo v protestih, ne krši prepovedi združevanja, saj ta (uradno) velja zaradi preprečevanja širjenja okužb, policija kaznuje tudi avtomobilske protestnike in jim poleg ostalih izreka kazen za kršitev prepovedi zbiranja. Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Štiriletni otroci, ujeti v snegu
Konec prejšnjega tedna je na Ilirskobistriškem potekala reševalna akcija, v kateri so policisti in gorska reševalna služba našli in oskrbeli šest beguncev, ki so v enem izmed tamkajšnjih obmejnih gozdov obtičali v snegu. Šlo je za očeta in mamo s štiriletnim otrokom ter očeta z otrokoma, starima sedem in štiri leta. To je begunska stvarnost. Begunske družine, ti dve sta bili iz Afganistana, so v obupnem položaju v Sloveniji, v Evropski uniji, na schengenskem območju, a so tako obupane in ogrožene, da na pomoč pokličejo policijo, čeprav vedo, da ta neželene tujce po hitrem postopku vrne na Hrvaško. Od tam jih vrnejo v BiH, na vsej tej poti, kalvariji pa so lahko deležne tudi fizičnega nasilja državnih organov. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
»Priča smo sprevrženju oblasti«
Dr. Rajko Pirnat se ni prvič oglasil zoper vlado Janeza Janše. Je pa tokrat neomajen, da smo prišli do točke, ko bi se za dobro ljudi vlada morala posloviti. Vlada, pravi Pirnat, ogroža vladavino prava v Sloveniji in kaže popolno brezbrižnost do pravne države. Pred diktaturo in stanjem stvari, kakršnemu smo priča na Madžarskem in Poljskem, Slovenijo po njegovem mnenju varuje le še volilni sistem, ki eni politični opciji otežuje pridobitev dvotretjinske večine v državnem zboru. Če bi se to zgodilo, nas ne reši nič več, opozarja Pirnat. Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Ko so v Ilirski Bistrici pripravljali protimigrantski shod, so izvedbo tega podpihovale tudi politične stranke in dolgoletni župan Emil Rojc, član SD. Ugodil je zahtevam organizatorjev protesta, prav angažiral se je. Telefoniral in pisal je lokalnemu pihalnemu orkestru in od njega zahteval, da nastopi na shodu. To se ni zgodilo, župan pa je potem tožil enega od članov orkestra, ker je njegovo ravnanje razkril. Zdaj je tožbo izgubil. Več
-
Peter Petrovčič | foto: Uroš Abram
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Družba
»Tudi večini policistov se utegne sčasoma upreti nasilje nad lastnimi miroljubnimi ljudmi«
Dr. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na tej fakulteti, je znan po kritičnosti do represije, zaostrovanja kaznovalne politike, avtoritarnosti nasploh. Kritičen je bil do predsednikov vlad in ministrov vseh mogočih barv in političnih predznakov, kadar so »teptali« človekove pravice ali ravnali v nasprotju z interesi ljudstva in družbe. Dandanes, pravi, ima še posebej veliko razlogov za kritiko oblasti. A hkrati poudarja, da je optimist in da verjame, da bomo prej ali slej uzrli »sliko spuščenih ščitov in dvignjenih vizirjev ter skupnega sprehoda policistov in protestnikov«. Več
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
Kdaj bodo začeli ščititi ljudi?
Ljudje po vsem svetu so prenekateri ukrep za zajezitev epidemije občutili kot grob poseg v človekove pravice. Seveda, tovrstni ukrepi so vedno poseg v človekove pravice, zato je pomembno, da je vsak izmed njih pretehtan, utemeljen, sorazmeren in posledično ustaven ali protiustaven. Vprašanja o tem državljani zastavljajo vsem najvišjim in tudi drugim sodiščem po Evropi in po svetu. Kako ta opravljajo svoje delo? Nekatera zgolj legitimirajo oblastne ukrepe, druga oblasti postavljajo meje in razveljavljajo ukrepe ter zahtevajo spoštovanje človekovih pravic tudi v času epidemije. Kako je to vlogo odigralo slovensko ustavno sodišče? Več
-
27. 11. 2020 | Politika
Tisti, ki varuje ljudi pred državnimi organi
Varuh človekovih pravic je »v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ«, ki »omejuje samovoljo oblasti pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in določenih skupin«, lahko deluje »v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti« in lahko »intervenira tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov«. Tako piše v predstavitvi varuha in to zgolj potrjuje, kar določa zakonodaja. Varuh ima edini v državi proste roke, da v vsakem trenutku oblast pozove k odgovornosti. Gre za pristojnost, pravico in hkrati dolžnost. Več
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Družba
Ena soba, en računalnik, več otrok
Zaprte šole in šolanje na daljavo so izziv za veliko večino osnovnošolcev in srednješolcev ter njihovih staršev, a najtežje je v tem pogledu otrokom z roba družbe, med katere sodijo tudi otroci iz begunskih družin. Več
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Pred dnevi je vlada v sklopu zaostrovanja ukrepov za omejitev epidemije covid-19 sprejela nove omejitve človekovih pravic, med drugim je prepovedala uživanje hrane in pijače na prostem. Da, prav ste prebrali. Takole piše v odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev: »Konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno.« Več
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Domobranski general (še) ni nedolžen
Marca 2004 je vlado prvič prevzel Janez Janša. Oktobra naslednje leto je koalicija v državnem zboru izglasovala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero je omogočila ponovno odprtje več kot pol stoletja starih, povojnih sodnih primerov zoper sodelavce okupatorja. Rok za vlaganje tovrstnih pritožb je potem še v istem mandatu podaljšala. Tako je bilo vrhovno sodišče prisiljeno ponovno odločati tudi o obsodbi zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki jo je januarja letos, več kot 70 let kasneje, razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Zdelo se je, da bo poveljnik domobranske vojske obveljal za nedolžnega, saj ponovljeno sojenje zoper že pokojnega obtoženca po veljavnem pravu ni mogoče. A ustavno sodišče je zdaj začasno zadržalo učinkovanje te sodbe vrhovnega sodišča. Več
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Policijska ura ni enaka policijski uri
Ustavno sodišče je v zadnjem času prejelo dve pobudi za presojo ustavnosti omejitev gibanja, ki jih vlada izreka na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Obe sta vključevali tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja policijske ure, torej začasno razveljavitev tega ukrepa. Ustavni sodniki policijske ure niso razveljavili, je pa mite in »resnice« o policijski uri v odklonilnem ločenem mnenju razblinila ena izmed dveh sodnic, ki sta glasovali za začasno odredbo, dr. Špelca Mežnar. Več
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Pretekli četrtek so bili v Ljubljani protivladni protesti. Letele so granitne kocke, bakle, petarde, protestniki so brezsramno izzivali policijo in tudi napadali tako policiste kot civiliste, novinarje, fotografe. Take prizore lahko spremljamo v nekaterih evropskih mestih, v Sloveniji pa jih doslej, z izjemo enega ali dveh dogodkov na vseslovenskih ljudskih vstajah v letih 2012 in 2013, nismo videli. Protivladni protesti sicer potekajo že pol leta povsem brez nasilja. Zakaj je bilo tokrat drugače? Več
