Peter Petrovčič
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba Za naročnike
Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba Za naročnike
Zdravniško pomoč zaradi elektronskih cigaret
Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Politika Za naročnike
Za smotko dekriminalizirane trave 132 evrov
Sredi julija sta Svoboda in Levica v postopek v državnem zboru vložili zakon, ki naj bi uredil rabo konoplje v rekreativne namene – zakon, ki bi torej legaliziral konopljo za osebno rabo. Z vidika uporabnikov marihuane za rekreativne namene je poleg vprašanja gojenja bistveno predvsem vprašanje posesti in same rabe, v prvi vrsti še vedno kajenja marihuane, pa tudi rabe njenih derivatov. Glede na to, da je tovrstna raba konoplje v Slovenji še vedno nezakonita in kazniva, je to predvsem vprašanje kajenja in posesti manjših količin marihuane na javnem kraju. Kaj bi bilo po novem dopustno in kakšne sankcije se za to izrekajo danes?
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Svet
Medtem ko z varne razdalje iz dneva v dan prištevamo nove in nove mrtve Palestince in premlevamo, katere metode brisanja nekega naroda so bolj zavržne in katere manj, smo tudi doma vendarle priča realnim, skorajda oprijemljivim posledicam genocida v Gazi. V ponedeljek opoldne je v središču Ljubljane potekal nekoliko drugačen protestni shod – več deset glasbenikov je igralo v spomin na desetletno Saro Hamed Elkarnavi, ki je bila nekaj dni pred tem v zgodnjih jutranjih urah skupaj s starši in sorojencema ubita v izraelskem raketnem napadu v Gazi.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Družba Za naročnike
Medvedov preveč, srnjadi premalo?
Iz leta v leto poslušamo, da je medvedov v slovenskih gozdovih preveč in jih je zato treba vsako leto odstreliti okoli 200, da se v gozdnem ekosistemu zagotavlja njihova primerna številnost. Čeprav so v Sloveniji populacije živalskih vrst, ki spadajo med veliko divjad, zaradi umetnega hranjena in s tem umetnega povečevanja v dobrem številčnem stanju, letos že slišimo prva opozorila, da se populacija srnjadi zmanjšuje.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Svet
Zmotna prepričanja o protipriseljenski politiki
Na Poljskem se v zadnjem času spet krepijo protesti, javni shodi proti priseljencem, protestniki od oblasti zahtevajo strožjo politiko priseljevanja. Samo trenutek, na Poljskem? V evropski državi, ki že dlje velja za najbolj protipriseljensko in v kateri je donedavnega vladala ena najbolj znanih protipriseljenskih strank Zakon in pravičnost?
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Družba
Zadnje čase se spet veliko govori o romskem nasilju, a nasilje doživljajo tudi Romi, prav tako pripadniki številnih drugih (narodnih) manjšin in skupin. Pravi sogovornik, kadar govorimo o vseh teh različnih oblikah nasilja, je zagotovo dr. Dragan Petrovec, ki že desetletja spremlja dogodke v družbi in politiki in se nanje odziva v kolumnah, kot govorec na javnih zborovanjih in v intervjujih, kakršen je tudi tale. Z njim smo med drugim govorili o tem, zakaj si za sovražnike vedno izberemo skupine ljudi, ki v resnici niso to, ne pa tistih, ki so. O pozivih k oboroževanju civilnega prebivalstva in streljanju nezaželenih drugih ter o preventivnem etničnem čiščenju. Pa tudi o tem, kako ocenjuje mandat vlade Roberta Goloba, in o tem, ali, če bi dobili novo desno vlado na čelu z Janezom Janšo, pričakuje trumpovski popolni vihar ali morda kaj drugega.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Družba
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 23. maja izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov. Poldrugi mesec zatem je upravno sodišče odstrel zadržalo do končne odločitve. Dober teden kasneje je bil v časniku Večer objavljen intervju s Klemnom Jerino, profesorjem na Biotehniški fakulteti, ki lastnoročno odmerja vsakoletni odstrel medvedov v slovenskih gozdovih. Naslovljen je bil Blokada odstrela medveda je škodljiva za medveda in ljudi.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Sestali smo se v Poslovno-storitveni coni Majer v Črnomlju, ki se po zunanjem videzu ne razlikuje od številnih drugih obrtnih con starejšega tipa. Čeprav na zunaj nič ne kaže na to, se med obrtnimi delavnicami, pravzaprav nad njimi, skrivajo prostori športnega društva Muay Thai Gym Gladiator. S klišejskim prizorom industrijskega stopnišča, skritega med take in drugačne obrtniške polizdelke, bi se pravzaprav lahko začel katerikoli izmed filmov naslovne ameriške akcijske franšize, ki se je verjetno spomnijo le še redki, z Jean-Claudom Van Dammom, ki se ga prav tako verjetno spomnijo le še redki, v glavni vlogi. Tudi v našem primeru bi lahko šlo za zgodbo o boju nepričakovanega junaka iz deprivilegiranega okolja, ki premaga nepremagljivo. In v marsičem to res je, čeprav ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko?
Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko in najspornejšim zaporskim sistemom? Podatki že kažejo tako. Svet Evrope, ki združuje 46 evropskih držav, je izdal sveže poročilo o tem področju za stanje na dan 31. januarja 2024.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Družba
Ustavno sodišče je na zahtevo poslank in poslancev tedanje opozicije, ki je smiselno podobna sedanji koaliciji, odločalo o (proti) ustavnosti sprememb zakona o mednarodni zaščiti, ki jih je marca 2021 sprejela vlada Janeza Janše. Gre za več ukrepov, namenjenih dodatnemu zmanjševanju pravic tujcev, ki zaprosijo za azil. Tokrat gre za zmanjševanje pravic v postopku odločanja o mednarodni zaščiti, za omejitev gibanja in spremembo vloge, ki jo imajo svetovalci za begunce. Ti so bili doslej zaupniki tujcev v postopku pred premočno državo in s tem po smislu podobni odvetnikom, poslej bodo prav nasprotno, ena izmed njihovih najhujših mor.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
V noči na nedeljo, 8. junija, je na plesišču na gasilski veselici v Ribnici med opitimi prišlo do fizičnega obračuna. To ne bi bila novica niti na kakem lokalnem spletnem portalu, če ne bi bil kratke potegnil ribniški župan Samo Pogorelc in če udarcev ne bi bil prejel od Romov. »Če pa zdaj ne bodo začeli zvoniti vsi alarmi, potem pa – se opravičujem – ne potrebujemo države, ne potrebujemo zakonodaje, ne potrebujemo nič več,« je med drugim tedaj dejal Pogorelc. Konec sveta, izredne razmere, zahteva se popoln obračun z Romi. Kolikokrat smo to že slišali? V zadnjega pol stoletja neštetokrat. In kaj to pomeni? Da so Romi problematični in da se ne morejo spremeniti? Ali da država in lokalne skupnosti v vsem tem času niso storile tako rekoč nič, da bi se socialni položaj Romov izboljšal? Odgovore, presenetljivo, najdemo že v medijskem zapisu iz nekega daljnega, res povsem drugega časa.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Družba
Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.
Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Politika
Iz Teherana v Šentilj (pri Velenju)
Odkar je Izrael začel napadati še Iran, je v Sloveniji glavni propagandist tega početja brez dvoma predsednik SDS Janez Janša. Na svojem priljubljenem medijskem kanalu, družabnem omrežju X, se navdušuje nad »natančnimi« napadi, poobjavlja posnetke eksplozij in vojaške operacije opisuje kot nekaj nujnega za mir na svetu. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je recimo čestital za odločitev, da bombne napade na Iran začnejo izvajati tudi ZDA, prav tako pa mu je čestital za sijajno zadete tarče. A vse to dogajanje bo imelo znane posledice. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo vsaj eno, ki bo vplivala tudi na Slovenijo. To je prihod beguncev iz Irana.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet
Bi bilo modro kriminalizirati zanikanje podnebnih sprememb?
International Panel on the Information Environment (IPIE) je mlada organizacija, v kateri so združeni številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, informacijami, dezinformacijami. Pred dnevi so predstavili poročilo o stanju obveščenosti o podnebnih spremembah. V njem so ugotovili, da dezinformacije, zavajanje in lažne novice na tem področju upočasnjujejo in preprečujejo nujne ukrepe za boj s podnebnimi spremembami.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet
Pred mesecem, 22. maja, je skupina evropskih voditeljev napisala javno pismo, ki je v resnici poziv Evropskemu sodišču za človekove pravice. V njem ga pozivajo, naj zniža standarde varovanja človekovih pravic, kadar gre za državljane tretjih držav, begunce, migrante, in s tem evropskim državam olajša izvajanje strožjih protimigracijskih politik.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet
Svet Evrope poziva Slovenijo, naj posebej zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik
Svet Evrope se je v svojem šestem poročilu o Sloveniji osredotočil na izvajanje zaščite manjšinskih jezikov. Državi predlagajo, naj dodatno zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik ter s tem izboljša zaščito teh treh manjšinskih skupnosti. Slovenija se že desetletja brani, da njen ustavni koncept zaščite manjšin temelji na »avtohtonosti«, in ker sta kot avtohtoni priznani le italijanska in madžarska manjšina, sta le ti dve upravičeni do posebne zaščite. Preživeti koncept, ki (narodnostne) manjšine razlikuje na podlagi avtohtonosti, sicer država uporablja tudi na drugih področjih, recimo glede romske manjšine. Do romskega svetnika so upravičeni le Romi v občinah, kjer naj bi bila njihova poselitev avtohtona, ne pa drugje. Na ta način so, med drugim, brez formalnega stika z nehumanimi občinskimi oblastmi tudi ribniški Romi, kjer zadnja leta spremljamo največje napetosti med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Ekonomija
Standardna klasifikacija dejavnosti je poseben sistem, po katerem so v Sloveniji razporejene vse dejavnosti. Ta sistem vodi državna agencija za javne evidence – Ajpes. Zakaj je to pomembno? Standardna klasifikacija vsebuje razporeditev različnih gospodarskih dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj regulirane. To pomeni, da je za opravljanje določene dejavnosti treba izpolnjevati več ali manj pogojev, biti za določeno delo bolj ali manj usposobljen in tako naprej. So pa tudi dejavnosti, ki so povsem neregulirane in za njihovo registracijo ni treba izkazati nikakršnega predznanja. Mednje, presenetljivo, v Sloveniji sodi tudi dejavnost z oznako N69.200, ki vključuje »računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje«. In kakšne so posledice (ne)ureditve tako občutljive dejavnosti?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika
Volilni imenik posameznega volišča je precej velika in debela pola papirja, na kateri so izpisani prav vsi volivci, ki glasujejo na tem volišču. Tisti, ki se glasovanja udeležijo, se morajo v polo ob svojem imenu podpisati. Pri tistih, ki so glasovali predčasno ali kje drugje, se to vpiše in pri volivcih, ki se glasovanja niso udeležili, ostane ta prostor prazen.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Čas je že, da se z zakonom prepove klanje lipicancev za meso
Kobilarna v Lipici vsako leto maja praznuje Dan lipicanca v spomin na ustanovitev najstarejše še delujoče evropske kobilarne, ki so jo Habsburžani ustanovili pred 445 leti. Z idiličnimi zelenimi travniki, posejanimi s sadnim in okrasnim drevjem in obdanimi z neskončnimi belimi ograjami, kobilarna danes velja za enega izmed ponosov in narodnih simbolov Slovenije. Pred dobrima dvema letoma je bila lipiška reja konj vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kaj pa njeni (in naši) konji, lipicanci, ki jih upodabljamo na znamkah, kujemo v kovance in jih podarjamo svetovnim voditeljem? Kako se godi njim?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika
Kršitev proste odločitve volivcev
Volitve (in referendumsko glasovanje) v Sloveniji, vsaj kar se tiče njihove najosnovnejše oblike – pravice svobodne odločitve, ali glasovati in za koga –, sodijo med vzornejše ureditve predstavniške demokracije. Država je ravno prav majhna, da ima vsak glas razmeroma veliko težo in da so hkrati možnosti zlorabe manjše kot v večjih sistemih. Le enkrat je bilo glasovanje razveljavljeno in se je moralo ponoviti, a to ni bilo zaradi neposrednih posegov v aktivno volilno pravico ali nepravilnosti pri preštevanju glasovnic, ampak ker je koalicija pod vodstvom dr. Mira Cerarja napačno uporabila javna sredstva za referendumsko kampanjo. Na nedavnem referendumu o pokojninah kulturnikov pa se je to spremenilo. Člani in simpatizerji SDS v volilnih odborih naj bi bili na dan glasovanja pregledovali volilne imenike, ugotavljali, kdo je že prišel na referendum in kdo ne, in potem pozivali k udeležbi tiste, ki se glasovanja še niso udeležili, pa bi se ga po mnenju stranke očitno morali. Pri tem se postavlja več vprašanj o pravici do proste odločitve volivcev in o tajnosti glasovanja, poraja se dvom o prej zapisani dogmi o poštenosti slovenskih ljudskih glasovanj. So bila pri tem storjena tudi kazniva dejanja zoper volilno pravico? Kdo naj zanje odgovarja? In kako naj se v prihodnje tovrstno početje prepreči?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
»V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«
Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Vstop prepovedan / Oblast, če je demokratična, mora novinarjem odpreti vrata
Leta 2015 je madžarski novinar Illés Szurovecz zahteval dostop do sprejemnega centra v Debrecenu, kjer so bili nameščeni prosilci za azil, ki so vstopili na Madžarsko. Zaprosil je za dovoljenje za obisk centra, da bi lahko govoril s tam obravnavanimi tujci ter fotografiral prostore in objekte. Njegov namen je bil preveriti resničnost nekaterih resnih očitkov o neustrezni obravnavi prosilcev, ki naj ne bi ustrezala evropskim standardom človekovih pravic. Madžarske oblasti so njegovo prošnjo (pa tudi prošnje drugih novinarjev) zavrnile, sodišča pa so potrdila pravilnost oziroma zakonitost in ustavnost odločitve upravnih organov.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Začela se je izbira prvih dveh od petih novih ustavnih sodnikov
V ponedeljek se je iztekel rok za vložitev kandidatur za dve mesti ustavnih sodnikov, ki se bosta izpraznili, ko se oktobra in novembra letos mandat izteče Špelci Mežnar in Marku Šorliju.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
V torek zvečer je policija sporočila, da je pozno popoldne ob robu gozda v bližini Škofljice medved napadel žensko in jo hudo poškodoval, pri čemer naj bi bilo ogroženo celo njeno življenje. Nesrečni dogodek se je zgodil prav v trenutku vsakoletne razgrete razprave o upravičenosti in primernosti odstrela več medvedov. Dvaindvajsetega maja je namreč minister za naravne vire in prostor Jože Novak za letos odredil odstrel več kot 200 medvedov.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
»Naloga politike je, da zavarovancem zagotovi storitev, ki jo drago plačujemo«
Pravno mrežo za varstvo demokracije je v času zadnje vlade Janeza Janše vzpostavilo več nevladnih organizacij in s tem prebivalstvu pomagalo v iskanju pravice pri najočitnejših in najmnožičnejših kršitvah človekovih pravic. Ko danes zaidemo na spletno stran mreže, se tam že dlje prva objava glasi takole: »Nimaš osebnega zdravnika, a redno plačuješ zdravstveno zavarovanje? Deli svojo izkušnjo in nam pomagaj v pravnem boju za spoštovanje pravice do izbire osebnega zdravnika!«
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Svet
Najsodobnejša oprema za nadzor, ki jo preizkušajo na migrantski populaciji
Leta 1787 je britanski pravnik in filozof Jeremy Bentham izdal Panoptikon. V delu je opisoval zaporski sistem, ki bi omogočal tako imenovani popolni nadzor nad jetniki in naj bi bil uporaben tudi v nekaterih drugih javnih ustanovah, kjer je potreben strožji nadzor, v šolah, bolnišnicah in podobno. To so bili neki drugi časi, v katerih si človek ni mogel pomagati s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, zato si je Bentham zapor zamislil kot krožno poslopje, zagrajeno tako, da lahko zaporsko osebje iz središča v vsakem trenutku nadzoruje jetnike v celicah. Danes ni več potrebe po krožni obliki zaporov in njim podobnih ustanov in tudi ne potrebe po nadzorni sobi v središču objekta, da bi se udejanjal popolni nadzor. Namestitveni centri za prosilce za azil na grških otokih so lep dokaz za to.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Konec leta 2021 je Robert Golob, ki mu vlada Janeza Janše ni podaljšala mandata na čelu energetske družbe Gen-I, napovedal dejaven vstop v politiko, na začetku naslednjega leta pa se je že dogovarjal s političnimi strankami leve sredine in vodil v anketah javnega mnenja. To pa je bil tudi čas, ko so najpomembnejši predstavniki tedanje koalicije, predsednik vlade, ministri, poslanci začeli prejemati pisemske pošiljke z grožnjami s smrtjo, svoje fotografije s prekrižanimi obrazi, vislicami in celo naboje, na katerih so bila napisana njihova imena. Slišali smo, da se tedanji oblasti godi krivica, da si zasluži našo naklonjenost in da so njeni politični nasprotniki čisto pobesneli.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
Na ministrstvu za pravosodje so pripravili sodno reformo, ki naj bi bila že te dni vložena v zakonodajni postopek in v državnem zboru potrjena še v tem mandatu. Z njo naj bi zagotovili, da bodo vsi državljani deležni pravice v podobnem času – na obrobju je namreč pravica pogosto dosegljiva v doglednem času, v urbanih središčih oziroma predvsem v prestolnici pa se postopki dolgo vlečejo. Poleg tega naj bi novosti omogočile ustavitev ponovnega trenda kopičenja sodnih zaostankov oziroma »podaljševanja pričakovanega časa reševanja zadev«. Ta je kazalnik, nekakšna ocena časa, potrebnega za rešitev posamezne zadeve pred sodiščem, in se zadnja leta spet vztrajno podaljšuje.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Umetna inteligenca v pravosodju
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je pred časom v oddaji Politično na TV Slovenija potarnal, da sodstvu težave povzroča umetna inteligenca, pravzaprav to, da jo odvetniki uporabljajo pri svojem delu. Pozval je k čimprejšnji zakonski ureditvi teh vprašanj v pravosodju, »ker je treba to področje regulirati, da bo obvladljivo«.
