Peter Petrovčič
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika Za naročnike
V Nemčiji begunec, v Sloveniji zapornik
Ko se je konec julija nemški državljan turške narodnosti Ismet Kilic z ženo in dvema otrokoma vračal z dopusta na Hrvaškem, ga je aretirala slovenska policija. Odtlej sedi v priporu, saj je videti, da se je slovenska država odločila, da ga izroči turški, tam pa mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Kilic ni kriminalec, pač pa begunec in ena izmed številnih žrtev turškega režima, zaradi česar je v Nemčiji že pred več kot dvajsetimi leti dobil politični azil. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
Sira, tudi sama nekoč begunka, dela kot prevajalka za več jezikov v azilnih postopkih. V zameno za (begunski) denar resnične zgodbe prosilcev za azil spreminja v zgodbe, na podlagi katerih je pridobitev statusa begunca skorajda zagotovljena. Sira je osrednji lik v filmu Le temps des égarés (Doba izgubljenih op.p.) in zgodba se dogaja v Franciji. A eno od sporočil fikcije je v tem primeru tudi povsem realna, bistvena, pogosto odločilna vloga, ki jo imajo prevajalci v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite, v azilnih postopkih. »Usoda beguncev ni v njihovih rokah ali v rokah odločevalcev na strani države, pač pa v rokah prevajalca v konkretnem azilnem postopku,« je lani ob tem času za Mladino povedal iranski begunec Ramin Shadani, ki je v času begunske krize konec leta 2015 delal kot prevajalec za UNHCR ter kasneje za Slovensko filantropijo. Več
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Družba
Mladi po vsem svetu, ki jih je spodbudila švedska najstnica Greta Thunberg, protestirajo zoper uničevanje okolja, pretirano izrabo naravnih virov, globalno segrevanje … Protestirajo zato, ker je očitno, da nismo sposobni ravnati, kot je prav, in zmanjšati človeško obremenjevanje okolja. In to kljub temu, da je uničevanje okolja sicer družbeno sprejeto kot zavržno ravnanje. Zoper okolje je mogoče storiti tudi več kaznivih dejanj, le preganjajo se ne. Glavni problem je pač v tem, da okolje ne more najemati najboljših odvetnikov, vlagati tožb, odškodninskih zahtevkov, predlogov za kazenski pregon. Bo kdo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki spodbuja krčenje amazonskega pragozda, obtožil »ekocida«, genocida nad okoljem, kaznivega dejanja uničevanja planeta? Več
-
Peter Petrovčič | Ilustracija: Tomaž Lavrič
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
V zadnjih petih letih je tožilstvo zaradi sovražnega govora vložilo manj kot dve obtožnici na leto, obsojena pa je manj kot ena oseba na leto. Takšno stanje je posledica že skorajda večne (strokovne) razprave o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča ali onemogoča pregon sovražnega govora. Nekaj mora biti hudo narobe, če se niti stroka ne more zediniti, kako razlagati posamezen člen kazenskega zakonika. Na to je v zadnji številki Delove Sobotne priloge opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik ter pro bono pravni zastopnik izbrisanih in prosilcev za azil Matevž Krivic. Svoj zapis je naslovil z besedami »Zakaj je 297. člen kazenskega zakonika treba čim prej spremeniti«. Več
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Politika
»Vsak dan smo pred poukom dvigali zastavo, mirno smo stali v vrsti, potem pa peli in plesali v čast predsednika Mobutuja. Pred vsakimi poročili so na televiziji pokazali njegovo podobo, na kateri je stopal z neba kot bog. Ko smo bili otroci, smo bili vsi prepričani, da je bog, da ne more umreti in da je edini, ki lahko obvaruje Kongo. Tega, ko smo bili otroci, nismo opazili, a z očmi odraslega je seveda postalo očitno, da so iz dolgoletnega predsednika načrtno delali polbožanstvo,« se otroških let spominja Richard iz Demokratične republike Kongo, ki zdaj z družino že peto leto živi v Sloveniji, kjer imajo vsi priznan status beguncev. Več
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Spolne zlorabe ne smejo zastarati?
Marija, Neža in Eva so ženske, ki so v preteklih mesecih za Mladino spregovorile o svoji izkušnji iz otroštva, ko so bile spolno zlorabljene. Njihova imena so izmišljena, družbena stigma je še vedno prevelika, da bi v javnosti nastopile z imenom in priimkom, se postavile pred fotografski objektiv … Vse so zlorabile osebe, ki so jih dobro poznale, brat, sosed, duhovnik. Poleg tega jih druži tudi to, da so pretekla dolga leta, desetletja, preden so bile o stiski, v kateri so vse od otroštva, sposobne spregovoriti sploh komurkoli, prijateljem, sorodnikom, kaj šele policiji, tožilstvu, sodnikom. Več
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Časnik Delo z globo nad pozornega in kritičnega bralca medijev Borisa Vezjaka
Boris Vezjak je profesor na dveh fakultetah v Mariboru, filozofski in pedagoški. Že nekaj let pa na svojem blogu In media res nastavlja ogledalo (slovenskim) medijem. Ima veliko dela, iz leta v leto več. Več
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Ali pri tihotapljenju beguncev aktivno sodeluje tudi azilni dom?
Ko se je Ibrahim Elmanjori, prosilec za azil iz Libije, neke tople zgodnje julijske noči odpravil na cigareto na dvorišče ljubljanskega azilnega doma na Viču, so se zanj začele težave. Ne, ker je kadil, ampak zaradi tistega, čemur je bil priča. Trdi, da je videl tihotapljenje ljudi, pri katerem so sodelovali varnostniki iz azilnega doma. »Videl je nekaj varnostnikov, ki so peljali ljudi ven iz zaprtega dela kampa za denar, zunaj na bližnji cesti pa so čakali avti,« piše v izjavi za javnost, naslovljeni »Boj za svobodo«. Več
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Gejevske in lezbične družine so realnost. Ne samo take, ki so še vedno prisiljene živeti v »ilegali«, pač pa tudi »legalizirane«, »legalne«, pravno priznane. Pred skoraj desetimi leti je vrhovno sodišče slovenskima (in ameriškima) državljanoma istega spola, ki sta otroka posvojila v ZDA, posvojitev priznalo. Podobno je zatem družinske pravice pridobila slovenska družina istospolnih partnerjev, ki je v ameriški zvezni državi Kaliforniji to postala ob pomoči nadomestne matere. Več
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Petnajstega februarja 2011 malo po enajsti dopoldan se je na spletni strani ene izmed radijskih postaj pod prispevkom o tatvinah, ki naj bi jih zagrešili Romi, pojavil naslednji zapis: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. K. prosim za glasbeno željo: Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani.« Tožilstvo je pisca preganjalo zaradi sovražnega govora, a je bil konec leta 2013 pravnomočno oproščen. Številni podobni zapisi na spletu, tudi taki, da bi bilo treba na meji streljati prihajajoče begunce, so v Sloveniji še dandanes dovoljeni, pisce domnevno varuje svoboda govora. Več
