Peter Petrovčič
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Slovenija je, če jo postavimo ob bok primerljivim evropskim državam, malodane oaza sovražnega govora. Je država, ki je zakonodajno najbolj med vsemi članicami EU zamejila možnosti za kazenski pregon sovražnega govora, vrhovno tožilstvo pa ga je z dodatno omejujočo razlago zakona povsem onemogočilo. Tudi na spletu je »svoboda govora« tako rekoč popolna, s tem pa je popolna tudi svoboda sovražnega govora. Družbenih omrežij za sovražne zapise uporabnikov v Sloveniji tako ni mogoče poklicati na odgovornost, kar lahko storijo v vedno več evropskih državah. Včasih so te omejitve vsaj za medije še veljale, z »uravnoteževanjem« medijskega prostora, ki se ga je v času vodenja države lotila SDS, pa so te omejitve padle. Stanje se je še poslabšalo, ko je ta stranka neposredno vstopila v lastništvo in upravljanje medijev, saj ti zgolj navzven delujejo kot »mediji«, dejansko pa gre za del strankinega ustroja. Zato seveda nimajo nobenih zadržkov pri širjenju sovražnega govora, to je del njihove politične agende. Več
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Družba
Izpoved ženske, ki jo je v otroštvu zlorabil duhovnik
Žrtve spolnih zlorab povsem pričakovano nerade javno govorijo o svoji izkušnji. Žrtve spolnih zlorab duhovnikov še toliko težje, saj cerkev in posledično lokalno okolje še posebej močno pritiskata na žrtev. Molk pa koristi zgolj in samo cerkvi in duhovnikom, ki so zagrešili ena izmed najbolj zavržnih kaznivih dejanj. Zato razširjenost spolnih zlorab v cerkvi ostaja zavita v skrivnost in cerkvenim dostojanstvenikom omogoča minimiziranje problema. A vsaka zloraba je preveč, ne glede na to, v katerem okolju je do nje prišlo. To je zgodba, ki razkriva občutja ene od žrtev, ki jo je zlorabil duhovnik. Več
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Odvetnica in podpredsednica stranke Domovinska liga Lucija Ušaj Šikovec je pred časom ljudem, ki so jim »ilegalni migranti povzročili škodo«, ponudila svoje storitve – povabila jih je, naj se oglasijo pri njej, da bo zanje pripravila »skupinsko tožbo«. Skupinsko, ker je omenjenih oškodovancev kaznivih dejanj že toliko, da bi skupaj lahko vložili t. i. kolektivno tožbo zoper državo, ker ni poskrbela za varnost njihove lastnine. Več
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Prihaja čas dopustov. Čas, ko bodo morda ljudje lahko, četudi za kratek čas, ugledali stanje na slovensko-hrvaški meji, ko jo bodo prečkali med potjo na morje. Na tej meji je zdaj že 116 kilometrov rezilne žice in 67 kilometrov »humanejše« panelne ograje, ki pa ima na vrhu vseeno razpeto rezilno žico. Tam patruljirata policija in vojska v polni bojni opremi. Dodatnih 40 kilometrov ograje je že na poti, država pa bo v kratkem mejo pokrila tudi z videonadzorom. Več
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
»Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost res drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« je pred letošnjim Festivalom migrantskega filma zapisala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Več
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Zakaj se nihče ne ukvarja s stiskami, v katerih se znajdejo sodnice in sodniki?
V vsaki, še tako majhni skupini ljudi najdemo introvertirane in ekstrovertirane osebnosti, tihe in glasne, hitre in počasne, pedantne in šlampaste, »zdrave« in »bolne« … Prevladujoč socialni status, izobrazba, politična opredelitev ali druge osebne okoliščine v neki skupini na omenjene razlike nimajo posebnega vpliva. Zato imamo tudi takšne in drugačne ljudi, ki lahko usodno odločajo o prihodnosti drugih. Recimo takšne in drugačne politike in političarke. Ali pa sodnike in sodnice. A prvi pridejo in grejo, predstavniki sodne veje oblasti pa ostajajo, nemalokrat vso poklicno pot, v sodnih dvoranah. Več
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?
Pred skoraj točno letom dni, 25. maja 2018, je tedanji generalni direktor policije Simon Velički izdal navodila o ravnanju z migranti, prosilci za azil. Celotnega besedila teh navodil javnost še vedno ne pozna. A bila so poslana vsem policijskim upravam, namenjena pa predvsem obmejnim policijskim postajam. Podatki kažejo, da odtlej le še manjšini »ilegalnih prebežnikov« uspe zaprositi za azil, čeprav so to pred tem praviloma storili vsi. Število ilegalnih prehodov meje pa je od maja lani očitno v porastu. Kako je to mogoče? Kaj se je zgodilo? Kaj piše v policijskih navodilih? Dejstvo je, da se je od njihove uveljavitve vse postavilo na glavo. In od takrat po slovenskih obmejnih vaseh tava vse več beguncev. Povezava med navodili države in ilegalnimi prehodi meje je jasna in nedvoumna. Več
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Lahkotnost razveljavljanja ljudskih glasovanj
Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru postavilo visoke standarde za veljavnost ljudskega glasovanja, zato ni mogoče izključiti, da bo ustavno sodišče zdaj razveljavilo še ljubljanske občinske volitve. Ustavno pritožbo, tudi tokrat jo je vložil Vili Kovačič, so ustavni sodniki sprejeli skoraj soglasno in napovedali, da bodo vse drugo delo dali na stran in najprej odločili o tem vprašanju. Več
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
»Moj komentar ob zadevi Radonjić: je poseben, ampak po mojem v bistvu pošten sodnik,« je na Twitterju zapisal znani kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Šlo je za odziv na številne razprave o tem, ali drži, kar je sodnik dejal o pritiskih nanj »z vrha pravosodja«, ali si je vse skupaj morda domišljal, o nekaterih objektivnih dogodkih napačno subjektivno sklepal … Zato je v tej zadevi še najbolje, če kar sodnik sam»spregovori« o sebi. Več
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Družba
Nekateri za papeža Frančiška pravijo, da je revolucionaren papež, morda pretiravajo, a dejansko dela odločne korake. Tudi pri ukvarjanju s spolnimi zlorabami v cerkvi. Z njim se ne strinjajo vsi, niti v cerkvi ne. Med temi je vsaj posredno njegov predhodnik, upokojeni papež Benedikt XVI. Več
