Peter Petrovčič
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Presoditi, ali je Milko Novič kriv umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika ali je nedolžen, ni naloga javnosti, pač pa sodišča. Nekaj časa je Noviču kazalo slabo, tri leta je sedel v priporu, bil je tudi pravnomočno obsojen na 25 let zapora in začel prestajati kazen. A zdaj mu že nekaj časa kaže precej bolje. Od septembra lani se brani s prostosti, v bran mu je stopilo vrhovno sodišče, pred dnevi ga je razbremenil še sodni izvedenec za telekomunikacije. Več
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper duhovnika Tadeja Strehovca, slednji pa razglasil zmago svobode govora, so se oglasili oškodovanci – posameznice in posamezniki, ki jih je duhovnikov spletni portal označil za predstavnike kulture smrti, nasprotnike pravice do »življenja nerojenih punčk in fantkov«, morilce skratka … Več
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba Za naročnike
Slovenija kot večina drugih evropskih držav izvaja številne ukrepe za zmanjšanje števila prosilcev za azil. Mednje sodi tudi ocenjevanje (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Polnoletni prosilci za azil so namreč v precej slabšem položaju v postopku odločanja o mednarodni zaščiti oziroma pridobitvi statusa begunca. Slednje je logično, saj so mladoletniki brez spremstva, pogosto zelo mladi, včasih tudi otroci, po mednarodnem pravu deležni večje zaščite. Več
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Odgovornost, da sovražni govor za zdaj ostaja nereguliran, nosi stranka SD
Sovražni govor in širjenje lažnih novic, predvsem na spletu, sta vedno resnejši težavi, s katerima se posamezne države spoprijemajo bolj ali manj uspešno. Kako je s Slovenijo? Več
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
V posmeh pravu. Pa tudi morali in etiki.
Tožilstvo je odstopilo od pregona duhovnika Tadeja Strehovca, ki mu je očitalo sovražni govor zoper več javnosti znanih oseb, ki so se izrekle za (ustavno) pravico do splava. Tako se je odločilo, ker ni moglo ugotoviti, kdo je odgovoren za zapis na spletni strani v lasti Zavoda Kul, katerega direktor je Strehovec. Če torej ustanoviš spletni portal, prek njega v nepodpisanih člankih širiš nestrpnost do drugačnih in potem ne razkriješ imena pisca ali odgovornega urednika, je vse v redu? Več
-
Lucija Šikovec Ušaj in Andrej Šiško – somišljenika?
Potem ko je postalo jasno, da država misli resno s pregonom samooklicanega vodje t. i. Štajerske varde Andreja Šiška in soobtoženca Mateja Lesjaka, je Šiškovo obrambo prevzela odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. Več
-
Slovenski skrajnež bo francoski evroposlanec?
Nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič se je po upokojitvi odločil za vstop v politiko. Za položaj evropskega poslanca bo kandidiral na listi francoske stranke Republikanska ljudska unija (UPR). Več
-
Za otroke (ločenih staršev) gre
Da so koristi otrok ločenih staršev najpomembnejše, poudarjajo vsi in vselej, tudi politika, ne glede na prepričanje. Politika tudi iz leta v leto sprejema nove in nove zakonske ukrepe, ki naj bi v tem pogledu kar najbolj zaščitili otroka, tako pred nasiljem v družini kot tudi pred neplačevanjem preživnine, ki je sicer tudi po zakonu ena izmed oblik nasilja nad otrokom. Pred leti je bil glede tega spremenjen celo kazenski zakonik, ki je zaostril kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in zanj predvidel zapor. A realnost mater (in včasih tudi očetov), ki se znajdejo v tem položaju, se pogosto ne ujema z velikimi besedami o državni skrbi za otrokove koristi. Več
-
Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj že leta preskuša meje svobode govora, predvsem na družabnem omrežju Twitter. Za zdaj uspešno, saj se ji za objavljene besede še ni bilo treba zagovarjati pred uradnimi organi. Ji pa sovražni jezik, s katerim je zaslovela na spletu, nevšečnosti povzroča drugje. Pred dnevi prav zaradi njega ni bila imenovana za članico odbora za zdravje in socialno varstvo ljubljanskega mestnega sveta. Več
-
Miha Kordiš je drugi zaporedni mandat poslanec Levice. Včasih se z mnenji v javnih izjavah ali zapisih na družabnih omrežjih oddalji od večinskega mnenja v stranki. Na desnici mu pravijo levičarski skrajnež. A tudi na desnici je kar nekaj politikov, poslancev, ki govorijo sicer drugačen, vendar vseeno skrajni jezik. Prav tedaj, kadar politiki po nepotrebnem razburjajo javnost, si kot absolutno javne osebe zaslužijo ostro kritiko. Ta pa ne vključuje pozivov k fizičnim obračunom, groženj s smrtjo. Več
