Peter Petrovčič
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika Za naročnike
Olajševanje ali oteževanje priseljevanja?
Slovenija ne slovi kot do tujcev gostoljubna država. Ob osamosvojitvi je na primer iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več deset tisoč motečih »Jugoslovanov«. Danes se to negostoljubje kaže kar na sistemski ravni predvsem v odnosu do tujih delavcev, ki prihajajo prav z omenjenega območja. »V trenutku, ko sem prišel v to državo, sem postal migrant s srbskim potnim listom, imigrant iz ne-EU države, ki mu sistem z vsemi silami poskuša otežiti položaj in pokaže, da tu ni ne zaželen ne potreben,« je pred časom odnos slovenskih oblasti in družbe do tujcev opisal Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki doma in v tujini navdušuje predvsem z družbenokritičnimi uprizoritvami. Vlada Janeza Janše je pod krinko integracije položaj tujcev iz tretjih držav le še poslabšala. Golobova vlada zdaj govori o odpravljanju birokratskih ovir in neživljenjskih zahtev ter seveda tudi integraciji tujih delavcev in njihovih družin. Pa se za tujce res kaj izboljšuje ali gre (spet) zgolj za nadaljevanje iste protitujske politike?
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Družba Za naročnike
Samo ljubezen? Samo sovraštvo!
Inštitut 8. marec je tista civilnodružbena organizacija, ki je z referendumom preprečila uveljavitev škodljivega zakona o vodah, napisanega v času vlade Janeza Janše. Med njegovimi novejšimi akcijami je projekt Samo ljubezen, ki je del kampanje proti sovraštvu in neenakosti, pri kateri se zbirajo in na policijo prijavljajo primeri sovražnega govora nosilcev oblasti zoper slehernike. Direktorica inštituta Nika Kovač pa je na družabnih omrežjih, v strankarskih medijih in na spletnih portalih vseskozi deležna verbalnega in celo fizičnega sovraštva.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika Za naročnike
Bo lahko policijo vodil »vsak«?
Šestnajstega januarja 2019 je tedanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pisal tedanji generalni direktorici policije Tatjani Bobnar. Poslal ji je »usmeritve in obvezna navodila«, v katerih je zahteval nekatere spremembe glede Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Med drugim tudi spremembe akta o sistemizaciji, s katerimi bi se »še bolj uresničila organizacijska umeščenost NPU v upravo kriminalistične policije«. Brez dvoma je bilo to navodilo, da je treba avtonomijo in neodvisnost »slovenskega FBI« dodatno zmanjšati. Poklukar je sicer imel več možnosti. Da zahteva povečanje neodvisnosti elitne preiskovalne enote, da recimo pusti stanje, kot ga je nasledil od predhodnikov, a odločil se je za poseg v avtonomijo NPU, ki se postopoma zmanjšuje že vse od ustanovitve leta 2010.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Družba
Prejšnji petek, 3. marca, je v Ljubljani potekal podnebni štrajk, na katerem so predvsem mladi protestniki politikom pojasnjevali, kaj vse so resnične težave, ki jih bi bilo treba takoj in odločno reševati: okoljski problemi, podnebne spremembe, javno dobro, zeleni prehod, podnebna pravičnost … Čeprav je bil shod miren in prijavljen, so imeli nekateri mladi protestniki, tudi mladoletni, težave s policijo, sledile pa so še grožnje s tožbami.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika Za naročnike
Nova resolucija o preprečevanju nasilja v družini in nasilja nad ženskami
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o preprečevanju nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje 2023–2028. Gre za področje, ki že desetletja kliče po dodatnem, zavzetem urejanju, zato je bil to vsaj za organizacije, ki se ukvarjajo s posledicami takšnega nasilja, težko pričakovan dokument. Pa za zdaj vsebuje tudi oprijemljive podlage za pozitivne spremembe ali gre, kot je v takšnih primerih pogosto, zgolj za simbolni akt, poln lepih besed, ki pa na nasilje ne bodo imele bistvenega vpliva? »Namen resolucije je prepoznati ključna področja, pri katerih zaznavamo pomanjkljivosti oziroma slabše delovanje in bi bile potrebne spremembe, ter opredeliti cilje in ukrepe, s katerimi bomo dosegli izboljšave na področju varovanja žrtev in preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami,« pravijo na ministrstvu.
-
»Vsaj 49 otrok je bilo podvrženih prostituciji«
Društvo Ključ deluje na področju trgovine z ljudmi, pri čemer je daleč največji delež njihovih uporabnic žrtev prostitucije. Zdaj so izvedli raziskavo o prostituciji med mladimi v Sloveniji in ugotovili, da bi lahko bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih v prostitucijo prisiljenih tudi do 248 mladoletnih oseb, večinoma deklet. Pogovarjali smo se s Polono Kovač, politologinjo z magisterijem iz socialnega dela, ki predseduje društvu zadnji dve leti, v različnih vlogah pa tam deluje že od leta 2006.
-
Ko je Boštjan Poklukar pred dnevi še drugič postal notranji minister, je vlada na njegov predlog imenovala novega prvega moža policije. Boštjana Lindava, ki mu profesionalnosti res nihče ne drzne odrekati, še kritiki iz političnih vrst zgolj nekaj mencajo, je zamenjal Senad Jušić. Kdo je novi generalni direktor policije, ki sicer ni bil imenovan za polni mandat, pač pa za vršilca dolžnosti? Kaj njegovo imenovanje pomeni za policijo, ki se ji nikakor ne uspe stabilizirati, že odkar sta po njej začela lomastiti vlada Janeza Janše in njen notranji minister Aleš Hojs?
-
Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.
-
Skoraj dva meseca je ustavno sodišče potrebovalo za odločitev, ali začasno zadržati novelo zakona o RTV ali ne. Zakon je zdaj deloma zadržalo, pri čemer odločitev sama odpira več pravnih in dejanskih vprašanj, kot jih rešuje. Odgovarja pa na eno vprašanje: ali se lahko politično motivirana razgradnja javnega medija nadaljuje? Lahko, pravijo ustavni sodniki, in to do nadaljnjega, pri čemer bi trajanje utegnili meriti tudi v letih. Postopek sicer že ves čas vodi ustavni sodnik dr. Rok Svetlič, ki je bil novembra 2021 izvoljen z glasovi SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in manjšinskih poslancev. Gre za sodnika, ki brez izjeme zatrjuje, da sočustvuje z ljudmi, katerih človekove pravice so kršene, a hkrati vedno najde razlog, zakaj jih v njihovem boju za pravico ne more podpreti. To je storil tudi tokrat.
-
Popravite že končno krivice, storjene izbrisanim!
V ponedeljek opoldne, preden se je začela sedma redna plenarna seja, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič stopila za govorniški pult in prebrala poslanico ob bližajoči se obletnici izbrisa – dejanja poosamosvojitvene oblasti, ki je 25.671 neželenih tujcev, večinoma državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik, izbrisala iz registra stalnih prebivalcev in jim odrekla vse pravice – delavske, zdravstvene, socialne in druge. »Ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa bi bilo prav, da razmislimo o noveliranju tako zakona, ki ureja status izbrisanih, kot zakona, ki ureja odškodnine zanje,« je dejala predsednica državnega zbora. Zaradi te izjave je poslanska skupina SDS ogorčeno zapustila parlamentarno dvorano.
-
20. 2. 2023 | Politika
Ustavno sodišče zadržalo zakon o RTV
Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje dela zakona o RTV do končne, vsebinske odločitve o tem, ali je zakon ustavno skladen ali ne. V skladu z njihovo odločitvijo se sicer postopki za imenovanje članov programskega sveta po novem zakonu nadaljujejo, a svet se ne bo konstituiral v skladu z zakonsko določbo, da se konstituira, ko je imenovanih več kot pol članov, pač pa šele oziroma če bo ustavno sodišče zakon potrdilo kot ustavno skladen.
-
Živali po simbolni spremembi zakonodaje leta 2020 niso več le stvari, pač pa veljajo za čuteča bitja. O živinoreji se danes govori tudi v povezavi z negativnimi vplivi na okolje in podnebje. Premier Robert Golob je dejal, da bi vsi skupaj lahko pojedli nekaj manj mesa. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pripravila posvet, namenjen izboljšanju položaja živali. Vse to vendarle so nekakšni odzivi na vprašljivi odnos med človekom in živaljo, o katerem v prostem času veliko razmišlja vrhovni državni tožilec Jože Kozina. Gre sicer za tožilca, ki mu je pred desetletji prvemu uspelo postaviti neke ločnice med svobodno gospodarsko pobudo na eni strani in različnimi oblikami oškodovanja premoženja in delavskih pravic na drugi. Zaradi njega so v zaporu med drugim končali nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar.
-
Boštjan Poklukar se po krajšem premoru vrača na čelo notranjega ministrstva. Predstavitev (in potrditev) pred pristojnim odborom je šla gladko. Bodoči minister – ki si je v enakem položaju pred dobrimi tremi leti za prednostno nalogo postavil varovanje meja, ljudi in premoženja z obvladovanjem migracij, ki naj bi bile glavna grožnja – je na prigovarjanje poslancev SDS, kako misli zdaj odvračati begunsko grožnjo, odgovoril, da ni treba delati »prevelike drame«.
-
Napadalec na Niko Kovač obsojen, preden je oškodovanka o tem kaj vedela
Pred dnevi je javnost (in oškodovanko Niko Kovač) presenetila novica, da je bil moški, ki je direktorico Inštituta 8. marec napadel 25. oktobra lani, prej kot v treh mesecih obsojen na pogojno zaporno kazen. Postavila so se številna vprašanja, od učinkovitosti represivnega aparata in sodstva do nenavadnega položaja, v katerem se je znašla oškodovanka, ki o tem ni vedela nič. Poiskali smo odgovore.
-
16. 2. 2023 | Politika
Ustavno sodišče zadržalo zakon o RTV
Po naših informacijah je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o RTV do končne, vsebinske odločitve o tem ali je zakon ustavno skladen ali ne. Takšna odločitev glede vprašanja zadržati ali ne zadržati izvajanja zakona sicer običajno pomeni tudi končno odločitev v smeri ugotovitve določenih protiustavnosti v zakonu.
-
Potem ko so postale javne ugotovitve nadzora o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021, je bilo jasno, da bo nekdo (vsaj) v policiji moral odgovarjati, sicer bi bil tudi »najobsežnejši usmerjeni nadzor nad policijo v njeni zgodovini« zgolj (še ena) predstava za javnost. Zdaj je jasno, da bodo najbolj vpleteni policisti in njihovi šefi vsaj klicani na odgovornost in bo tožilstvo moralo preveriti sume kaznivih dejanj, storjenih nad protestniki. Jasno je tudi, kdo so ti policisti.
-
Vrnitev v (precej temačno) preteklost?
Ko je jeseni 2019 Boštjan Poklukar pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve predstavil kandidaturo za notranjega ministra, je poslanec SDS Žan Mahnič dobil občutek, da »gre za predstavitev ministra za obrambo«. Občutka, da je šlo za predstavitev načrta obrambe Slovenije (in EU) pred grozečim napadom – četudi pred begunci –, se ni bilo mogoče znebiti. Poklukar si je tedaj namreč za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, ki da so glavna grožnja.
-
Državni zbor je pred dnevi sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev – širše so znani kot žvižgači –, torej oseb, ki razkrijejo domnevno nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost v organizaciji, katere del so oziroma so bili. Slovenska zakonodaja je že desetletje zagotavljala varstvo žvižgačem, a je šlo za razpršeno zakonodajo, v praksi pa so doslej žvižgači po pravilu doživljali pogrome, izobčenje, disciplinske in celo kazenske postopke. Vse to se je zgodilo tudi najbolj znanemu slovenskemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je spomladi 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo koronavirusne bolezni.
-
Azilna zakonodaja je v nečem povsod po svetu enaka, saj gre za njeno najosnovnejšo lastnost, ki je prvi pogoj za delovanje in sploh obstoj varstva beguncev. Medtem ko teče azilni postopek, s katerim se ugotavlja, ali in v kolikšnem obsegu je posameznik upravičen do statusa begunca, prosilec za zaščito ne more biti deportiran.
-
3. 2. 2023 | Politika
Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi
V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.
-
Koliko ovadb si je že nabral Hojs?
Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.
-
Finančna uprava opravlja tajno sledenje
Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.
-
Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.
-
Kar se prijav diskriminacije tiče, danes v Sloveniji izstopata dve skupini ljudi: prva so invalidne osebe, skoraj enako velika skupina ljudi pa trpi diskriminacijo na podlagi narodnosti, rase ali etnične pripadnosti. Diskriminacija pa ni zgolj prazen, novodoben pojem, pač pa pomeni neenako, slabšo obravnavo ljudi v javnosti, v zaposlitvenem postopku, pred državnimi organi, v zdravstvenih in drugih ustanovah, v trgovinah in lokalih … In v tem primeru so slabše obravnavani in s tem diskriminirani ljudje, ki so videti drugače, ki govorijo nekoliko drugače, ki imajo nekoliko drugačno polt …
-
Gospodar sodnih postopkov / Porazi ali zmage Janeza Janše na sodišču?
Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Koliko zadev ima odprtih ta čas, ve le sam. Trenutno sta največ pozornosti deležni njegova odškodninska tožba zoper državo zaradi zadeve Patria in kazenska zadeva Trenta, v kateri je obtožen zlorabe položaja.
-
Če ste zdravstveno zavarovani, do zdravnika pa vam ni uspelo priti, obstaja zadoščenje: države se lahko lotite s pravnimi sredstvi. Zahtevate povrnitev škode, zahtevate odškodnino. Če pride do neizpolnjevanja obveznosti, torej obstaja pravno varstvo, saj je ta pravica iztožljiva. A gre tudi v najboljšem primeru za dolgotrajen mukotrpen pravni boj z zdravstvenimi institucijami, upravnimi in sodnimi organi, v katerem je posameznik v neskončno podrejenem položaju. Pomoč v boju s premočno državo in kapitalskimi interesi, kot že velikokrat doslej, prebivalcem Slovenije ponujajo v Pravni mreži za varstvo demokracije.
-
Odškodninske tožbe protestnikov
Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.
-
Seveda ni konec sveta, če se predsednica državnega zbora na novega leta dan odpelje na koncert dunajskih filharmonikov, ki je hkrati državniški obisk, z vladnim letalom. In ko zaradi tega završi v javnosti, verjetno res ni razloga, da bi ona ali kdo drug odstopil s položaja. Ima pa vsaka političarka, vsak politik, vsaka politična stranka in vsaka koalicija le določeno in omejeno količino potrpljenja volivcev. Po domače rečeno, število odpustkov ni neskončno. Dolžnost politikov je brez dvoma, da znajo presoditi, kaj je za javnost sprejemljivo in kaj ne, na kaj je javnost občutljiva, kaj tolerira, kaj razume kot nesprejemljivo. Odnos javnosti do nekaterih ravnanj politikov je namreč tudi zgodovinsko pogojen.
-
Romom ne strežemo, hvala za razumevanje
Drugega decembra predlani so trije Romi sedli v enega izmed barov v Černelavcih, nekakšnem predmestju Murske Sobote, ki leži nedaleč od romskega naselja Pušča. To v Sloveniji že dolga leta velja za primer dobre prakse urejanja romskih naselij. Vendar v lokalu niso bili postreženi in so ga morali zapustiti. K njim je pristopila natakarica in jim pojasnila, da Romom, žal, do nadaljnjega ne strežejo, ker se je v lokalu v preteklem tednu med Romi že dvakrat vnel pretep.
-
Ustavno sodišče je v začetku julija lani objavilo pomembni odločitvi, s katerima so izenačili pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. Odločili so, da je zakonsko onemogočanje sklenitve zakonske zveze in posvajanje otrok gejem in lezbijkam neustavno, saj ustava teh omejitev ne določa. Zdaj so zadevo dokončno zaključili, saj so zavrnili predlog, da bi o tem vprašanju ljudje odločili na referendumu – ker se diskriminacija, ki jo je odpravilo ustavno sodišče, pač ne more ponovno vzpostaviti na ljudskem glasovanju.
